Andov re~e deka }e se zalaga i za unitarno ustrojstvo i dovr{uvawe na me|unarodnata afirmacija na zemjata

Prilep, 3 oktomvri
Sino}a vo Domot na kulturata Marko Cepenkov vo Prilep pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov pred prisutnite gra|ani, ~lenovi i simpatizeri na partijata, re~isi eden ~as go obrazlo`uva{e svojot koncept na programata kako iden pretsedatel na Republikata. Toj, na po~etokot re~e deka ovie pretsedatelski izbori se mnogu va`ni, a ne kako {to nekoi sakaat da gi pretstavat za neva`ni, i velat deka izborite za pretsedatel imaat samo formalna strana, a pretsedatelot ima uloga kakva {to ima britanskata kralica, bez nikakva nadle`nost, bez mo`nost da se vlijae na politikata i sudbinata na lu|eto i uslovite na nivnoto `iveewe.
- Kako prva to~ka od mojata programa, istakna Andov, go poso~uvam principot na nepovredlivosta na granicite. Toj princip ne e daleku od na{iot `ivot, toj ne e apstrakcija, tuku toj e od `ivotno zna~ewe za opstanok na ovaa dr`ava i `ivotot na gra|anite. A ovoj princip pak, dojde kako rezultat na site konflikti vo ovoj vek i kako pouka za se ona {to se slu~i po Vtorata svetska vojna. Sakam isto taka da naglasam deka od su{tinsko zna~ewe za opstanokot na na{ava dr`ava e principot na unitarnoto ustrojstvo. Veruvajte, Makedonija mo`e da opstane samo kako unitarna dr`ava. Sekoja federalizacija na Makedonija, kantonizacija, ili sozdavawe na politi~ka avtonomija na del od Makedonija nema da zna~i drugo, tuku fazno gubewe na del od teritorijata na Makedonija. Po~ituvaweto na neprikosnovenosta na nacionalniot identitet na makedonskiot narod be{e tretiot aspekt od programata {to Andov ja iznese sino}a vo Prilep. Nie, re~e toj, sme bile Makedonci, sme Makedonci i za site vremiwa ostanuvame Makedonci. Nema sila {to }e go promeni toa. Na{ata vistina e pojaka od sekoja sila. So vekovi se obiduvaa da ne asimiliraat, da ne pretopat, stra{no i surovo dejstvuvaa stranskite propagandi na makedonskiot teren, sakaa da ne delat na bugarofili, srbofili, grkofili, no ne uspeaja i nema da uspeat. Za `al, visok funkcioner ne mnogu odamna iznese edna teza deka vo Makedonija vistinski Makedonci ima samo 200 do 300.000. Toa e la`na teza i nekoi li~nosti se obiduvaat vo posledno vreme vo Makedonija da baraat bugarski koreni negiraj}i ni ja starata kultura, pismoto i jazikot, a nacionalnite koreni na Makedonija se dlaboki, za{to ovde, osven tie koreni, osven makedonskoto steblo, makedonskite granki i makedonskite plodovi ne viree ni{to drugo.
^etvrtata to~ka od mojata programa e dovr{uvawe na me|unarodnata afirmacija na Republika Makedonija, aktivna evroatlanska orientacija i stabilna me|usosedska sorabotka, re~e Andov i prodol`i: - Nie sme ~lenka na ON i golem broj dr`avi ja priznaa na{ava dr`ava, no eden del se u{te ne ja priznale. Toj proces na vospostavuvawe sorabotka i priznavawe treba da prodol`i. Nema ni edna pri~ina, nitu edna zemja na svetot ~lenka na ON da ne ja priznae Republika Makedonija i da ne sorabotuva so nea kako nezavisna dr`ava. Jakneweto na na{ata pozicija vo OON e golema obvrska za site, u{te pove}e {to se slu~i toa so nepromislenoto priznavawe na kineskata provincija Tajvan koja cel svet, zaedno so OON, ja priznavaa samo kao provincija vo sostavot na Narodna Republika Kina.
Stojan Andov potoa govore{e za krizata vo Vladata i vo parlamentot. Kaj nas momentno vladeat tri vladi, re~e Andov, edna na Georgievski, druga na Tupurkovski i treta vlada na Xaferi. Veruvajte, site tri vladi rabotat sami za sebe ne informiraj}i se i ne sorabotuvaj}i.

T.L.

Andov na v~era{nata tribina javno gi zapra{a Halili i Nexipi na koja dr`ava sakaat da stanat pretsedateli. -Spored nego vo zapadniot del na Makedonija pravnata dr`ava voop{to ne funkcionira

Gostivar, 4 oktomvri
Vo salata na Elektromavrovo vo Gostivar ve~erva tribina odr`a pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov. Vo svoeto obra}awe toj pred prisutnite ja obrazlo`i svojata programa pri {to posebno potencira deka kako {ef na dr`avata do kraj }e opstojuva na nepromenlivost na granicite na Republika Makedonija. Vo ovoj kontekst Andov potencira deka vo svetot ima lu|e koi ja zastapuvaat idejata za promeni na granicata, odnosno Kosovo da stane nezavisna dr`ava a Makedonija da bide prvata {to }e go priznae. Dokolku kako {to izjavi stane pretsedatel na Republika Makedonija Andov e kategori~en deka nema da prifati takva odluka. Nasilno menuvawe na granicite vo Regionot vodi vo vooru`eni borbi, ne sakam takov pekol da bide i kaj nas. Potoa Andov upati ostri kritiki na pretsedatelskite konkurenti. Otvoreno sakam da vi re~am, izjavi Andov deka kandidaturata na Boris Trajkovski e poddr`ana od VMRO- DPMNE, a posebno od Qub~o Georgievski za da mo`e liderot na VMRO - DPMNE najlesno da go realizira, kako {to re~e odnapred sklu~eniot dogovor za priznavawe na Kosovo Republika. Toa mo`e da go stori samo so Trajkovski koj ima desetmese~en partiski sta`. Andov re~e deka bil v~udoviden koga slu{nal deka Tito Petkovski v~era na mitingot vo Demir Hisar rekol deka ako drugi go priznaat Kosovo toa i toj }e go stori. Mislam deka stavot na Petkovski e protiv gra|anite na Makedonija i protiv ~lenovite i simpatizerite na negovata partija. ]e se boram prodol`i Andov, Makedonija da ostane unitarna dr`ava a }e se sprotivstavuvam na obidite za federalizacija i kantonizacija na dr`avata. Makedonija mo`e da opstane samo kako unitarna dr`ava kako {to e i vo Ustavot i da bide korisna za sorabotka so sosedite i za stabilnost vo regionot a so toa da go izbegneme pekolot od vnatre{ni vooru`eni me|uetni~ki sudiri. Vo ponatamo{noto izlagawe Andov re~e deka go narekle albanofob. Jas Albancite gi smetam kako ramnopravni gra|ani na Makedonija i kako pretsedatel na Republikata }e se zalagam za ostvaruvawe na nivnite malcinski prava spored site svetski standardi. No niedno malcinstvo nitu pak albanskoto nema pravo da ja deli Makedonija. Vo svoeto obra}awe na gostivar~ani Andov javno go zapra{a Halili pa i Nexipi na koja dr`ava sakaat da bidat pretsedatel i Taa dr`ava ima zname i drugi simboli koi treba da se po~ituvaat, pretsedatelskite mitinzi i tribini ne se nacionalni sobiri tuku sobiri na gra|ani koi treba da izberat pretsedatel, no kako {to re~e toa ne go za~uduva bidejki i na mitinzite na Trajkovski go nema dr`avnoto zname.
Pretsedatelskiot kandidat Stojan Andov pred gostivar~ani re~e deka Gostivar e vo Makedonija i taka }e ostane. Se raduva koga gleda novi objekti na tri ~etiri pa i pove}e katovi ubavo e koga se gradi od prihodi od lu|e {to go platile danokot, koga se znaat izvorite na prihodite i kade {to ima red i se po~ituvaat zakonite. Me|utoa od ova {to se slu~uva poslednive godini vo zapadniot del od Makedonija se dobiva vpe~atok deka tuka pravnata dr`ava ne funkcionira i ne funkcioniraat i drugite institucii na dr`avata. Na toa mora da mu se stavi kraj. Isto taka Stojan Andov istakna deka gra|anite od ovoj grad vo periodot na tranzicijata najmnogu zagubile OSOBENO onie koi bile vraboteni vo dr`avnite firmi (Goteks, Silika, Gorni Polog i drugi), a pove}e godini se zatvoreni dr`avata }e mora na ovie gra|ani da im go re{i problemot so vrabotuvaweto i da participira vo nivnite dosega{ni zagubi.

K.Kiproski

Pretsedatelskiot kandidat na LDP gi otfrli obvinuvawata deka e albanofob

Pretsedatelskite kandidati treba da se potpiraat na svoite izborni platformi, Crkvata ne smee da se involvira vo predizbornata kampawa, a od politi~kite sobiri treba da se distanciraat i funkcionerite od dr`avnite institucii.Ovie zabele{ki okolu startot na predizbornata trka na v~era{nata pres-konferencija, gi iznese pretsedatelskiot kandidat na LDP.
Andov istakna deka site pretsedatelski kandidati i nivnite {tabovi treba da se pogri`at MPC i Crkvata voop{to da ostane nadvor od politi~kata kampawa. Za toa, spored nego, treba da vodat smetka i nadle`ite organi vo MPC i vo verskite zaednici. MPC, prodol`i pretsedatelskiot kandidat na LDP e ~uvar na makedon{tinata, a onie koi go osporuvaat nejzinoto priznavawe naj~esto se povikuvaat na toa deka na{ata crkva e ispolitizirana. Zabele`uvam, dodade toj, i deka na konvenciite prisustvuvaat organizacii i poedinci od na{ite malcinstva vo sosednite zemji, koi vodat te{ka borba za svoite prava. A so toa {to tie se prika`uvaat kako privrzoci na nekoja politi~ka opcija im se pravi lo{a usluga, {to mo`e samo da im na{teti.
Tretata zabele{ka na pretsedatelskiot kandidat na LDP se odnesuva{e na toa deka na sobirite na negoviot protivkandidat Trajkovski prisustvuvaat mnogu pretstavnici na dr`avnata vlast - premierot, ministri, direktori na javni pretprijatija. Dr`avniot aparat, spored Andov, treba da se oddeli od politi~kite sobiri, bidej}i vo sprotivno e te{ko da se veruva vo fer i demokratski izbori. Na novinarskoto pra{awe okolu obvinuvawata od konvencijata na PDP deka Andov ima negataroski stav kon Albancite na Kosovo i deka e albanofob, ovoj pretsedatelski kandidat odgovori deka e normalno toj i Halili po oddelni pra{awa da imaat razli~ni stavovi. Jas ne sum albanofob, potencira{e Andov, i nikogo ne mrazam. Albancite vo Makedonija imaat svoi prava i jas }e se boram tie da se po~ituvaat. Me|utoa, nema da prifatam nikakva kantonizacija i menuvawe na granicite.

A.M

Pretsedatelskiot kandidat na LDP smeta deka ne treba da se ~eka samo na stranski investicii, za{to Makedonija ima svoi potencijali koi }e go obnovat celokupnoto propadnato stopanstvo°

Sveti Nikole, 5 oktomvri
Vo Domot na kulturata Krste Misirkov vo Sveti Nikole, pred okolu 600 gra|ani, ve~erva pedizborna tribina odr`a pretsedatelskiot kandidat na LDP, Stojan Andov. Vo svoeto `estoko obra}awe so golem broj navredi adresirani na ostanatite protivkandidati, toj pred prisutnite ja obrazlo`i svojata programa, posebno potenciraj}i deka ovie pretsedatelski izbori se od isklu~itelno zna~ajni za Makedonija. Gra|anite }e odlu~at po koj pat }e prodol`at da go sledat, ili }e podlegnat na politi~kite izmami od 1998 godina, i da prifatat i natamu da se odviva haos vo dr`avata, re~e Andov, naglasuvaj}i - treba da se odbere kandidatot koj }e vospostavi red vo dr`avata, za{to site gra|ani se za red vo zemjata!
Dokolku, kako {to izjavi, stane pretsedatel na Republika Makedonija, toj }e ja izvr{uva funkcijata najodgovorno i naj~esno i nema da dozvoli istata da se devalvira. Od toa }e zavisi kakov pretsedatel }e imame, kako }e rabotat i Vladata i Parlamentot, potencira{e Andov, koj pritoa upati ostri kritiki kon svoite pretsedatelski protivkandidati i kon aktuelnata Vlada. Za svojot protivkandidat Boris Trajkovski od VMRO -DPMNE izjavi deka ima samo desetmese~no politi~ko iskustvo, vo odnos na negovoto triesetgodi{no funkcionersko rabotewe. Boris Trajkovski e samo prodol`ena raka na premierot Qub~o Georgievski. Za Vasil Tupurkovski od DA Andov istakna deka i natamu prodol`uva, so svoite prazni i la`ni vetuvawa, a dodeka ekonomijata zapo~na da ja izu~uva od januari godinava, dodeka za Tito Petkovski, kandidatot od SDSM, re~e deka s¢ u{te nema zapo~nato so izu~uvaweto na ekonomijata, no, sepak, ne{to zboruva.
Kako pretsedatel na dr`avata, nema da prifatam promeni na granicite. Iznenaduva~ko e toa {to s¢ u{te ima sili koi vo Makedonija zagovaraat takvi promeni i pritoa se pravat obidi da se priznae Kosovo kako nezavisna republika. Vo na{ata politika ima slepi lu|e so koi mora da se spravime, toa jas dokolku bidam pretsedatel }e go spre~am, be{e deciden Andov. Vo taa smisla zboruva{e i za kandidatot na DPA, Muarem Nexipi, pri {to izvesti° deka ve}e vetil vo vtoriot krug da mu gi dade glasovite na onoj kandidat {to }e veti deka }e go priznae Kosovo.
]e se boram, prodol`i Andov, Makedonija vo idnina sigurno da ~ekori po demokratskite pati{ta so sopstveni sili, vo obnova na celokupnoto propadnato stopanstvo. Mora da se stavi kraj na uni{tuvaweto i ograbuvaweto na pretprijatijata, a pritoa mora da se spre~i i partiskata ekonomija, koja ja voveduva aktuelnata vlast, naglasi toj. Ne £ e potrebna na Makedonija so postojani barawa nekoj da £ dade za podarok finansiski sredstva, kako {to nekoi od kandidatite postojano istaknuvaat. Na{ata mala dr`ava ima svoi sopstveni sili, potencijali i stopanski objekti, koi treba da se reaktiviraat, re~e Andov.
Na krajot, pretsedatelskiot kandidat na LDP, Stojan Andov od gra|anite na Sveti Nikole pobara da mu ja dadat svojata doverba na ~ovek koj {to ima bogato politi~ko iskustvo, vo odnos na ostanatite kandidati, koi samo plasiraat prazni vetuvawa°.

Q. Naskov

Centar @upa,6 oktomvri
Pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov popladnevo prestojuva{e vo seloto Bro{tica vo Op{tina Centar @upa. Vo svoeto obra}awe pred `itelite od ova selo, Andov ja obrazlo`i svojata programa posebno potenciraj}i deka ovie pretsedatelski izbori se od isklu~itelno zna~ewe za Makedonija. Vo svetot ima lu|e koi zagovaraat da dojde do nasilna promena na granicite i dokolku stanam pretsedatel na Republika Makedonija, nema da prifatam takva odluka. Ovoj potcenuva~ki odnos na politi~arite mora da se menuva. Nie imame golema doverba vo vas, vo ovoj pasiven region so slabo razviena ekonomija, za {to }e mora da se napravi regionalen proekt. ]e baram, istakna Andov, Makedonija da ostane unitarna dr`ava, da sozdademe uslovi za slo`no `iveewe, sekoj da si go najde mestoto onamu kade mu e, i da se sozdava silna dr`ava so zdrava ekonomija. Gra|anite od albanska nacionalnost, re~e toj, gi smetam za ramnopravni vo Makedonija i }e se zalagam za ostvaruvawe na nivnite malcinski prava spored svetski standardi. Osnovno e da bideme Makedonci, da go so~uvame jazikot, da se po~ituvame eden so drug za da imame poubavo utre, re~e Andov. Dokolku stane pretsedatel na Republika Makedonija, taa funkcija }e ja vr{i najodgovorno i naj~esno i nema da dozvoli istata da se devalvira, }e bidat re{eni pove}e komunalni problemi, a objektite koi ne funkcioniraat }e se stavat vo funkcija, istakna Andov.
Inaku, popladneto Andov prestojuva{e i vo pove}e dolnorekanski naseleni mesta me|u koi @irovnica, Prisojnica, Trebi{te, Bitu{e i Skudriwe, vo koi ima{e pove}e sredbi i razgovori so `itelite od ovoj kraj, pora~uvaj}i im deka e osnovno da se so~uva identitetot, jazikot i obi~aite

P.T.

Andov im pora~a na gra|anite na Peh~evo i Berovo deka toj e edinstveniot kandidat koj se doka`al vo vodeweto na dr`avata

Peh~evo, 7 oktomvri
Izmina edna nedela od kampawata za pretsedatelskite izbori i postepeno mo`evte da vidite koja e ponudata od koja {to vie mo`e da izberete. Pred kampawata se servira{e teza deka pretsedatelskata funkcija e protokolarna i osven {to pretsedatelot prima i ispra}a ~estitki, po nekoj gostin i edna{ godi{no vo Sobranieto zboruva deka nema nikakvo vlijanie vo `ivotot na gra|anite. Ottamu i dvete najgolemi partii isfrlija kandidati vo senka na liderite koi ni ja vodat kampawata pa i potoa }e gi komanduvaat tie i nekoi drugi od nadvor. So taa teza se degradira funkcijata pretsedatel,im re~e na po~etokot od obra}aweto na peh~ev~ani Stojan Andov vo prepolnetata sala na Domot na kulturata vo Peh~evo. Osvrnuvaj}i se na drugite kandidati toj najmnogu go poso~i Trajkovski, kandidatot na VMRO-DPMNE, pri {to re~e deka toj vo intervju na Televizijata A1 odgovoril deka }e ja slu{a Vladata, a deka za takvo zna~ajno pra{awe kako {to e parauniverzitetot odgovoril deka toa e vo nadle`nost na Van der [tul i drugi me|unarodni institucii. Spored Andov takvi pretsedateli na gra|anite ne im trebaat i toj e edinstveniot kandidat koj dosega se doka`al i vo vodeweto na dr`avata i vo za~uvuvaweto na nejziniot mir, bezbednost i stabilnost. Zboruvaj}i za sostojbite vo regionot, Andov posebno naglasi deka iako vojnite prestanale mirot s¢ u{te ne e dojden i deka s¢ u{te ima idei za golemi dr`avi pa zatoa Makedonija mora da ima takvo rakovodstvo koe }e gi so~uva mirot i bezbednosta na dr`avata.Zboruvaj}i deka i na vnatre{en plan odnosite ne se dobro uredeni Andov pred s¢ ja kritikuva{e Vladata deka naivno ili od neznaewe lo{o gi ureduva odnosite so Evropskata unija i NATO. Osvrnuvaj}i se na negovata programa kon sosedite toj re~e deka }e se zalaga za dobri odnosi so site sosedi no od zaedni~ki interes, a ne kako {to sega spored Andov, Vladata posebno ima nekoi ~udni odnosi so Bugarija i Grcija. Pritoa, Andov go obvini premierot Georgievski deka na Grcija i ja podaril OKTA za 500 milioni dolari profit {to pove}e li~i na grabe`. Za odnosite so Bugarija, iako spored nego trgnale na dobro, toj obvini nekoi ministri od Vladata i poedinci od Bugarija deka go negiraat makedonskiot identitet i baraat bugarski koreni vo makedonskiot narod.Jas takvite pojavi }e gi spre~am, naglasi Andov, potenciraj}i deka mo`at da bidat mnogu {tetni, iako nekoi lu|e od VMRO-DPMNE i neopredeleni smetaat deka toa e naivno i deka seto toa mu se podmetnuva na VMRO-DPMNE.
Na predizborniot miting vo Berovo pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov najprvin se osvrna na zna~eweto na pretsedatelskata funkcija poso~uvaj}i deka i pred kampawata i za vreme na kampawata nekoi sakaat celosno da ja devalviraat ovaa funkcija. Potenciraj}i deka nekoi od kandidatite zaedno so svoite {efovi objasnuvaat kako ja zamisluvaat Makedonija poso~i deka ima {arenilo konfuzija no i sitni i golemi lagi, pa, kako {to re~e, se nadeva deka narodot znae da proceni koj e onoj koj mo`e da ja vodi ovaa dr`ava i da ja unapreduva. Istaknuvaj}i deka dene{na Makedonija e rezultat na borbata na mnogu generacii i deka vo dr`avata se formirani re~isi site potrebni institucii, Andov naglasi deka spored nego dobar del od instituciite ne funkcioniraat kako {to treba, deka vo Parlamentot mnogu pati se vodi jalova rasprava i deka toj dokolku bide izbran za pretsedatel, }e vlijae site ovie institucii da rabotat spored Ustavot i zakonot {to ne e slu~aj sega.Zboruvaj}i za svoite protivkandidati, Andov najprvin govore{e za Tupurkovski koj spored nego sega gi namalil la`nite vetuvawa od milijarda dolari no, sepak, so nekoi izmisleni preddogovori koj samiot gi potpi{uva sega se {eta i vetuva, iako spored nego toj ve}e e ocenet i pro~itan i nema da ja dobie doverbata od narodot. Andov, isto taka, poso~i deka Tupurkovski vo momentite koga bilo najte{ko za Makedonija prestojuval vo Amerika i ne mo`e sega da manipulira so narodot i da tvrdi deka op{tite interesi se najva`ni.Inaku Stojan Andov denes pretpladne go poseti najgolemoto berovsko selo Rusinovo pri {to razgovara{e so selanite za nivnite problemi i za nivno pobrzo re{avawe.

Q.Klin~arska

Pres na Andov - Delewe soveti na premierot

-Poslednive denovi za~estija {trajkovi i blokadi na pati{tata vo zemjava. Rabotnici od Frinko, Fenimak, Makedonka, koi stravuvaat za svojata idnina, mi se javuvaat i mi se `alat deka so niv nikoj ne razgovara. Zatoa go povikuvam pretsedatelot na Vladata da gi poseti i da im ja objasni nivnata situacija. Toj e ovlasten i dol`en da go stori toa.
Ova, na v~era{nata pres-konferencija go istakna pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov, sovetuvaj}i mu na premierot pomalku da krstosuva niz zemjata, za{to, vo sprotivno, }e ispadne deka eden govor e pova`en od sudbinata na onie koi {trajkuvaat.
Na novinarskoto pra{awe dali toj go posetil Fenimak, Andov odgovori: Se sretnav so prestavnici na {trajkuva~ite, ama ne sum bil tamu. Ako me povikaat }e odam, iako toa ne e moja dol`nost, tuku na Vladata. Odgovaraj}i, pak, na pra{aweto za odnesuvaweto na mediumite vo predizbornata kampawa toj re~e: Ne im zameruvam na novinarite za nivnite pi{uvawa, toa im e rabota. Jas }e pobedam, vo toa sum siguren

A.M.

Del~evo, 8 oktomvri
Pred del~ev~ani vo Spomen domot ASNOM ve~erva svojata pretsedatelska programa ja pretstavi pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov. Na po~etokot toj izrazi zadovolstvo {to se nao|a vo gradot {to go nosi imeto na golemiot makedonski revolucioner Goce Del~ev.
- Se nadevam deka ovie pretsedatelski izbori }e zna~at nov is~ekor na Republika Makedonija kon demokratija. Potoa toj potseti deka tokmu ovie izbori se od ogromno zna~ewe za idniot razvoj na na{ata dr`ava osobeno za nejzinata ekonomija. Jas ne go prifa}am procesot na partizirawe na ekonomijata, bidej}i toa vodi vo propast. Kako pretsedatel na Republika Makedonija najmnogu vnimanie }e im posvetam na ekonomijata i na razvojot. Baza na toj razvoj mora da bide zemjodelieto zatoa {to imame uslovi i mo`nosti {to dosega ne se dovolni iskoristeni, re~e Andov, a za primer go poso~i nefunkcioniraweto na sistemite za navodnuvawe vo Tikve{ijata, vo Ko~ansko i na drugi mesta. Zemjodelcite se tovarat so golemi dava~ki i ne se vo mo`nost da gi podmiruvaat dolgovite. Treba da se stavi linija pod tie nivni dolgovi da se po~ne od nula, a toa zna~i dolgovite da se otpi{uvaat, a vo idnina da im se davaat na zemjodelcite mali povolni krediti, pozajmici i da im se obezbeduvaat uslovi za stabilno proizvodstvo so toa {to }e bidat snabduvani so semenski materijal i repromaterijali i navreme i kvalitetno. No, }e im se garantira i plasmanot na nivnoto proizvodstvo.
- Kako pretsedatel, prodol`i Andov, }e se zalo`am za revitalizacija na seloto. Toa ne bara golem trud i golemi pari tuku pogolema gri`a i na Vladata i na parlamentot, no i na {efot na dr`avata. Andov potoa potseti deka nekoi partii so omalova`uvawe se odnesuvaat kon funkcijata pretsedatel na dr`avata, a taa funkcija e mnogu bitna ne samo za pretstavuvawe na Makedonija vo me|unarodnite organizacii i stranski dr`avi primawe akreditivi od ambasadorite i pre~ekuvawe na stranski dr`avnici, tuku e bitna i za razvojot na ekonomijata.
Govorej}i za penziskiot sistem Andov re~e deka ne e potrebno sekoja Vlada da pravi reformi tuku niz op{topartiski konsenzus da se opredeli strategijata na razvojot od {to }e zavisi i visinata na penziite.
-Jas za toa }e se zalo`am kako pretsedtel na dr`avata, re~e Andov i podvle~e deka golema laga e {to nekoi vetuvaat pogolemi penzii se dodeka vo penziskiot fond na Makedonija 316.000 vraboteni vnesuvaat sredstva, a nad 220.000 lu|e koristat penzii. Na predizborniot miting vo Del~evo, Andov osobeno se zadr`a na problemite na mladata generacija. Tie zaminuvaat vo stranstvo, za{to ovde vo sopstvenata tatkovina nemaat nade` za rabotno mesto, nemaat sredstva za sekojdnevni potrebi, zavisat od roditelite, ne gledaat perspektiva, zatoa se ramnodu{ni, a najlo{o za eden narod e ako mladinata mu e ramnodu{na. Jas kako pretsedatel }e baram da se mobiliziraat site sili vo dr`avata da otvorime perpsektivi za niv, bidej}i tie se obrzovani i sposobni, a nie mora da im dademe {ansa tuka vo svojata tatkovina da tvorat da sozdavaat semejstva da se doka`uvat i da napreduvaat. Na fukcijata pretsedatel na dr`avata treba da dojde ~ovek koj obedinuva koj pottiknuva, koj znae da pokrenuva inicijativi i da im gi servira na nadle`nite organi ~ovek so iskustvo, zatoa ve povikuvam na 31 oktomvri da izlezete na glasawe i va{iot glas da go dadete za mene, so {to }e mi pomognete da ja ostvarime mojata programa i da ja povedeme Makedonija vo mir i prosperitet.
Na mitingot vo Dl~evo Stojan Andov be{e pridru`uvan od pretsedatelot na LDP i gradona~alnik na grad Skopje Risto Penov. Andov so pridru`bata prestojuva{e i vo Makedonska Kamenica kade so gra|anite razgovara{e za sostojbite vo najgolemata organizacija rudnicite Sasa. Toj go poseti seloto Trebotivi{te i ima{e sredba so zemjodelci a kratko se zadr`a i vo vostani~koto selo Razlovci.

V.MANEVSKI

Dokolku bide izbran, kandidatot za pretsedatel na LDP re~e deka }e se interesira za tekot i kvalitetot na reformite i }e nastojuva tie da stanat privle~ni za gra|anite i da bidat poddr`ani od niv

Negotino, Demir Kapija 11 oktomvri
Sino}a vo domot na kulturata Aco \or~ev od Negotino govore{e pretsedatelskiot kandidat Stojan Andov. Spored nego postojat dve tezi koi {to se obiduvaat da frlat senka vrz celiot proces za izbor na pretsedatel. Ednata e deka funkcijata pretsedatel na dr`ava i ne e ba{ kojznae {to, ami popularna li~nost koja nema nekoi posebni nadle`nosti i ovlastuvawa za razlika od vladata i mnozinstvoto vo parlamentot koe {to si tera bez razlika dali ima ili ne pretsedatel. Samoto toa {to Trajkovski veli deka svoeto mislewe i stavovi po odredeni pra{awa }e gi usoglasi so Vladata zna~i deka dokolku toj pobedi, }e imame i premier i pretsedatel vo edna li~nost. Pretsedatelot, naprotiv, ima golemi nadle`nosti i toa vo pove}e oblasti. Vo nadvore{nata politika, odbranata, op{tata bezbednost i sli~no. Toj mo`e da stavi veto na bilo koj zakon i da bara taa problematika povtorno da se razgleduva i pritoa celata javnost da se zapoznae so odreden problem kako {to neodamna se zapoznavme so dalaverata okolu Okta. Pretsedatelskata funkcija e najvisoka vo dr`avata, so najvisoko i so najgolemo vlijanie vrz bilo koj poedinec vo dr`avata, re~e Andov.
Sostojbata vo koja {to se nao|a na{ata mladina ne ka`uva ni{to dobro za idninata na zemjava - govore{e zav~era vo Domot na kulturata vo Demir Kapija kandidatot za pretsedatel od redot na liberaldemokratite Stojan Andov. - Nivnata ekonomska nemo} gi obeshrabruva da zasnovaat semejstva, tie docnat so brakovi i so ra|awe na deca, tie sakale ili ne, ja onesposobuvaat silata na zemjata za eden podolg period - re~e Andov.
Site se rastr~ani i samo vikaat deka dobile mnogu pari, krediti. No duri i onie krediti kako onoj od FAO koj be{e daden pod minimalni kamatni uslovi, ovde zaradi razni na{i neorganiziranosti i birokratski postapki a i kojznae zo{to drugo taka se iskomplicira taka {to dojdoa tie krediti mnogu skapi i neprifatlivi po uslovite za individualniot zemjodelec. Ottamu individualniot zemjodelec nema odvaj minimalni finansiski doping koj mu e potreben. Ne se vodi smetka za sto~arstvoto, za pasi{tata za pristapite kon poili{tata, na{ite zemjodelci neredovno dobivaat voda za navodnuvawe {to rezultira so nedovolen prinos i ne se sposobni da go platat nadomestokot. Nekoi od niv se tu`eni i ne mo`at pove}e da dobijat voda a koj ima air od takvata postapka? Nie ne treba da se nadevame deka nekoj od nekade xabe }e ni dade ne{to na podarok zatoa {to sme nie mnogu ubavi ili zatoa {to sme bile prijateli so ovoj ili so onoj. Taa rabota nitu bila nitu }e bide. Taka ne se postapuva nitu me|u lu|eto nitu me|u dr`avite. Site problemi }e se re{at ako dr`avnite organi rabotat odgovorno, ako ne vladee haos vo parlamentot i Vladata. Tupurkovski namesto da si ja tera rabotata dadena od Vladata, toj tamu izigruva nova vlada. Kako mo`e vo edna zemja da ima pove}e Vladi? Tie raboti vo dr`avata mora da se sredat. Mnogu babici, kilavo dete. Zatoa vo zemjata treba da zavladee red. Namesto toa Vladata e podelena na tri i kako da funkcioniraat tri vladi a taa Vlada {to e potrebna ne funkcionira. Vsu{nost nie i nemame Vlada ami imame tri vladi.

Svetlana DARUDOVA

Evropskite liberali ja poddr`uvaat kandidaturata na Andov

Prateni~kata grupa na evropskite liberali, demokrati i reformatori (ELDR) ja poddr`uva pretsedatelskata kandidatura na nivniot makedonski kolega Stojan Andov. Ova, na v~era{nata pres-konferencija, go soop{ti evroparlamentarecot Pat Koks, koj od 2001 godina }e ja prezeme i funkcijata pretsedatel na Evropskiot parlament. Koks, koj, so u{te trojca pretstavnici na ovaa prateni~ka grupa, v~era prestojuva{e vo Skopje istakna deka Andov e zrel politi~ar koj mo`e da vlijae na politikata na EU za Makedonija. Ovoj pretsedatelski kandidat, so negovoto vlijanie i iskustvo, spored Koks, mo`e da ja olesni integracijata na na{ata zemja vo evropskite strukturi.

A.M.

Tetovo, 12 oktomvri
Sino}a vo Domot na kulturata vo Tetovo predizboren promotiven sobir odr`a pretsedatelskiot kandidat Stojan Andov koj po~etokot na svoeto obra}awe kon prisutnite go posveti na praznikot, podvlekuvaj}i deka Makedoncite i pogolemiot del od na{ite Albanci, Turci, Vlasi i drugi site treba da bideme gordi na praznikot 11 Oktomvri.
- Me|utoa, prodol`i Andov, nekoi u{te ne mo`at da go priznaat faktot deka imame dr`ava, imame dr`avni simboli. Denes pominav niz Tetovo i vidov deka nema dr`avno zname, {to me ispolni so nezadovolstvo. Sakam da gi potsetam funkcionerite, bez ogled na nacionalnata i partiskata pripadnost, koi se izbrani od narodot, a primaat plati za toa, tie {to ne go istaknuvaat makedonskoto zname go kr{at Zakonot za istaknuvawe na dr`avnoto zname. Tie go pottiknuvaat nepo~ituvaweto na zakonite vo na{ata dr`ava, odnosno po~ituvawe na Zakonot po sopstvena `elba {to vodi kon haos i konfuzija. Na site im pora~uvam da ja sakaat i po~ituvaat ovaa dr`ava bidej}i i tie nemaat druga. Nekoi lu|e smetaat deka ne e va`no koj }e bide pretsedatel, no se la`at bidej}i toa e vrvna funkcija koja ima vlijanie vrz dr`avnite principi, vrz funkcioniraweto na instituciite koi moraat da go po~ituvaat Zakonot, re~e Andov.
Promoviraj}i ja predizbornata programa, Stojan Andov se osvrna na pette principi. Vo vrska so principot za nepromenlivost na granicite, Andov re~e: - Se postavuva pra{awe kako da se odnesuvame kon Kosovo bidej}i nekoi sakaat Kosovo da bide nezavisna dr`ava. Balkanot i cela Evropa go po~ituva principot na nepromenlivost na granicite i treba da se prestane so toa za priznavawe na Kosovo. Dokolku ima promeni na granicite, vo Makedonija }e nastapi pekol i toa mora da go spre~ime. Makedonija mo`e da egzistira samo kako unitarna dr`ava so neprikosnovenost na makedonskiot nacionalen identitet. Nekoi sakaat da baraat ovde bugarski koreni, re~e Andov, no jas velam deka vo Makedonija ima samo makedonski koreni, makedonski stebla, a nacionalnostite se nedeliv del od makedonskiot narod. Vo vrska so principot za vodewe na aktivna nadvore{na politika, dobrososedska so produktivni odnosi, Andov podvle~e deka avanturisti~kiot poteg na na{ata Vlada so priznavaweto na Tajvan mora da go ispravime, morame da znaeme koi se osnovnite interesi na na{iot narod. Toj na krajot gi obrazlo`i i principite za razvoj na demokratijata dodavaj}i deka ovaa Vlada gi dovede do apsurd demokratskite principi bidej}i i do rabota mo`e da se dojde samo so principot na partiska kni{ka, kako i principot za temelno razgleduvawe na reformite koi spored Andov treba da se povedat vo sosema druga nasoka.

I.S.

Pretsedatelskiot kandidat na LDP veti deka kako pretsedatel }e izgotvi platforma od koja }e se vidi deka nie samite imame re{enie za nadminuvawe na ekonomskata kriza
°Kako pograni~en grad, Kriva Palanka e glavnata komunikacija so Bugarija i so koridorot Istok-Zapad i zatoa treba da gi iskoristi svoite prednosti. Aktivnostite okolu prugata, avtopatot i gasovodot, koi pominuvaat niz ova podra~je, se stopirani, za {to nema opravduvawe. Site tie raboti mora da prodol`at za da za`ivee stopanstvoto vo ovoj kraj, a osobeno mora da vnimavame na mo`nostite {to gi nudi zemjodelieto.°
Ova na predizborniot miting vo Kriva Palanka go istakna pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov, koj veti deka, dokolku bide izbran za pretsedatel, u{te vo prvite meseci }e izleze so platforma od 15 to~ki od koi }e se vidi deka °nie samite imame izlez od ovaa kriza°. Toj dodade deka poradi pozitivnite re{enija {to }e gi ponudi ovaa negova platforma za nea }e bara konsenzus od site politi~ki sili vo Makedonija, naglasuvaj}i deka kako pretsedatel }e sozdade bogata demokratska zemja, taka {to mladite lu|e namesto da °tr~aat po svetot, }e sonuvaat da ostanat i tuka da sozdadat semejstva°.
Potenciraj}i deka pretsedatelskata funkcija e najvisoka vo dr`avata, so ogromni nadle`nosti vo nadvore{nata politika, odbranata, bezbednosta i vo site oblasti od op{testveniot `ivot, Andov pred krivopalan~ani gi prezentira{e najva`nite principi od svojata izborna platforma.
Vo vrska so principot za nepromenlivost na makedonskite granici, ovoj pretsedatelski kandidat re~e deka ima sili koi zagovaraat da se priznae Kosovo kako nezavisna dr`ava. °Toa, prodol`i Andov, za Makedonija i za Makedoncite ne e tu|o pra{awe, bidej}i ako po~nat nasilno da se menuvaat granicite na Jugoslavija, i na{ite granici }e se menuvaat nasilno. Na{iot premier se koleba okolu ova pra{awe. Toj veli deka mo`ebi nema da go priznaeme Kosovo prvite dve godini, a potoa toa mo`e da se stori. A, toj vsu{nost, donel odluka koja e protiv interesite na ovaa dr`ava. Nie toa ne smeeme da go dozvolime°.
Kako vtor princip, Andov se zalo`i za unitarna dr`ava, naglasuvaj}i deka Makedonija mo`e da opstane samo edinstvena, bez avtonomii, dodeka ideite za kantonizacija i za dr`ava na dva narodi se neprifatlivi. Toj zboruva{e i za principot za neprikosnovenost na nacionalniot identitet na makedonskiot narod koj stotici godini gi izdr`al silnite pritisoci i uspeal da sozdade svoja dr`ava. °Od tamu, re~e Andov, site idei na nekoi ministri i vladini slu`benici koi sakaat vo Makedonija da kopaat bugarski korewa, dejstvuvaat vo pravec na namaluvawe na nacionalnata svest na makedonskiot narod. Jas }e se sprotivstavam na toa, bidej}i nie sme Makedonci i Makedonci }e ostaneme°.
Za me|unarodnata pozicija na Makedonija Andov podvle~e deka Makedonija ima konsenzualno re{enie da vleze vo NATO. °No, potseti toj, nie ne sme ~lenka na toj pakt, tuku samo aspirant i od tamu ne treba da prifa}ame pogolemi obvrski od onie {to mo`eme da gi sprovedeme. Dosega na{eto dr`avno rakovodstvo so nasmevki prifa}a{e dogovori koi ja pretvorija zemjata vo NATO baza. Izjavite, pak, deka {totuku ne sme vlegle vo Evropskata unija li~at na ve}e gledan film, zo{to nie sme nadvor od Agendata 2000 i sme vo taa posebna treta grupa koja s¢ u{te nema izvesna idnina vo Evropa. Zatoa, istakna Andov, mora da primenime sosema poinakov pristap so koj zaslu`eno }e go dobieme svoeto mesto vo Evropa.

@aklina CVETKOVSKA

Pretsedatelskiot kandidat na LDP re~e deka funkcijata pretsedatel e natpartiska, nasproti nastojuvawata na nekoi politi~ki partii da nametnat partiski kandidati

Osnovnite dr`avni interesi ne mo`at da bidat va`ni za edna, a nebitni za druga politi~ka partija, bidej}i tie se zna~ajni za site gra|ani. Pripa|aweto na gra|aninot na edna dr`ava e mnogu pobitno od ~lenuvaweto vo nekoja partija. Zatoa i pretsedatelskata funkcija e natpartiska, nasproti nastojuvaweto na nekoi partii da nametnat partiski kandidati. Sekoj od kandidatite za pretsedatel treba da gi definira osnovnite dr`avni interesi za koi }e se zalaga, vrz osnova na {to }e mo`e da se oceni dali nekoj e zrel za taa funkcija ili, pak, zalutal na kandidatskata lista.
Ova na predizbornite mitinzi vo Nov Dojran i vo Bogdanci go istakna pretsedatelskiot kandidat na LDP, Stojan Andov, koj re~e deka ovie izbori se odr`uvaat vo uslovi koga nekoi politi~ki partii nastojuvaat so pritisoci da go zgolemat svoeto ~lenstvo, spored principot pova`no e da se bide ~len na partija otkolku gra|anin na Republika Makedonija. Toj dodade i deka interesite na dr`avata ne treba da se krijat od gra|anite koi se dovolno svesni.
Izlo`uvaj}i gi osnovnite postulati na svojata izborna platforma, Andov u{te edna{ se zalo`i za nepovredlivost na granicite bidej}i, kako {to re~e, ovoj princip e pridobivka na krvava vojna, nasproti nekoi obidi vo i nadvor od Makedonija za menuvawe na granicite. Pri toa, naglasi toj, ni se lepi etiketata nezavisno Kosovo, bez da se prosudi kakvi mo`at da bidat posledicite od menuvaweto na dr`avnata granica na SRJ. Vakvi kolebawa, spored nego, se prisutni i me|u na{ite dr`avni funkcioneri i partiski lideri, kako {to e zalagaweto na Arben Xaferi za nezavisnost na Kosovo i koketiraweto na premierot so vakvata ideja.
Ponatamu Andov se zalo`i za Makedonija kako unitarna dr`ava, nasproti, kako {to izjavi, zagovarawata na nekoi ~lenovi na DPA i na dr`avni funkcioneri za nejzina federalizacija. Toj zabele`a deka i nekoi li~nosti vo zemjata, me|u koi i ministri vo Vladata, po~nuvaat odnovo da kopaat po nekakvi bugarski koreni. Vo Makedonija, re~e Andov, nema nikakvi bugarski koreni i dokolku stanam pretsedatel }e se zalo`am za smena na ministrite koi go zagovaraat toa.
Ocenuvaj}i ja kako oslabena pozicijata na Makedonija vo OON, kako rezultat na priznavaweto na Tajvan, Andov ja povika Vladata da ja otpovika vakvata odluka, a za u~esnicite vo tajnata misija da donese politi~ka ocenka dali i natamu mo`at da ostanat na svoite funkcii.
Pretsedatelskiot kandidat Andov odr`a miting i pred valandov~ani, kade {to pora~a deka me|u gra|anite vo Makedonija mora da postoi sloga i veti deka }e se zalaga za razvivawe na demokratskite principi vo dr`avata, kako i za efikasno rabotewe na javnite institucii. Na{ata pozicija vo svetot, re~e Andov, treba da bide univerzalna, da nastojuvame da ne priznavaat i drugite dr`avi. Osven toa, Makedonija treba da vodi politika za razvivawe na ramnopravni i dobronamerni prijatelski odnosi so site sosedi.
Andov ostvari sredbi i so `itelite na selata Udovo, Josifovo i Pirava, pri {to im najavi deka ako bide izbran za pretsedatel }e se zalaga za o`ivuvawe i razvoj na zemjodelstvoto i za pazarna ekonomija, osobeno pri plasmanot na zemjodelskite proizvodi. Toj veti i unapreduvawe na seloto i podobruvawe na egzistencijata na negovite `iteli.

K. JANI[LIEV
K. KAJDAMOV

So zatvoreni fabriki, so mnogu ste~ajni rabotnici ili so vraboteni koi zemaat minimalni plati, so mnogu stru~ni kadri koi ~ekaat rabota, Probi{tip denes se nao|a vo ta`na sostojba. Gradot e vo depresija i o~ekuvawe, no eve mu mo`nost da se izjasni za sopstvenata idnina i na toj na~in da ja ozna~i nasokata na dvi`ewe na zemjata, pomagaj}i £ da izleze od dlabokata ekonomska kriza.
Ova na predizborniot miting vo Probi{tip go istakna pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov, potsetuvaj}i na vremeto koga ovoj grad be{e edno od najnaprednite mesta vo Makedonija i vetuvaj}i deka, dokolku toj bide izbran za pretsedatel, {efot na negoviot izboren {tab }e im pomogne na probi{tipjani. Na fabrikata za akumulatori i na Rudnicite Zletovo, odnosno na probi{tipskoto stopanstvo - re~e Andov - ima koj da im pomogne, a toa e gospodinot Gu{terov. Toj i dosega se obiduva{e da pomogne, no ima{e mnogu politi~ki intrigi i prepreki koi mu onevozmo`ija uspe{na sorabotka.
Andov potoa gi obrazlo`i principite od svojata predizborna programa, koi, spored nego, nudat siguren izlez od krizata koja ima dlaboki koreni.
Osvrnuvaj}i se na odnosite so sosedite, Andov naglasi deka vo Makedonija ima samo makedonski koreni i stebla i deka toj nema da dozvoli nikakvi podelbi. Isto taka, toj u{te edna{ £ pora~a na Vladata da gi prekine odnosite so provincijata Tajvan, bidej}i tie se mnogu {tetni za me|unarodniot ugled na Makedonija.
Pretsedatelskiot kandidat Andov odr`a predizboren sobir i vo Kratovo, kade {to podvle~e deka ovoj star grad treba da si go najde svoeto vistinsko mesto i da ima svetla idnina. °Edinstveniot izlez za Makedonija, re~e toj, se ekonomskite reformi koi }e pridonesat da prorabotat fabrikite i da se ubla`i problemot so nevrabotenosta°.
°Nie sme Makedonci i Makedonci }e ostaneme. Nekoi lu|e vo Vladata vo svoite glavi mislat deka imame bugarski koreni, no toa ne e to~no°, prodol`i toj i dodade deka Makedonija se pretvori vo dr`ava na tri vladi, vo koja partiskata kni{ka gi diskriminira gra|anite.

Q. SAZDOV
G. STOJANOVSKI

Povik do premierot Qub~o Georgievski da ne go priznae Kosovo

Gevgelija, Struga, 17 oktomvri
Na ovie izbori treba da pobedi li~nost koja gi znae kompetenciite na pretsedatelot na dr`avata i osnovnite dr`avni pra{awa i problemi so koi se soo~uva zemjata, dobro znae da gi usoglasi osnovnite dr`avni interesi, koi se identi~ni so interesite na gra|anite, za{to od toa zavisi stabilnosta na zemjata, no i sudbinata na gra|anite. Zatoa pretsedatelskite kandidati vo kampawata se dol`ni da gi iska`at svoite pogledi za osnovnite dr`avni interesi, a ne da se nosat nekakvi preddogovori, ~ekovi i dupnati vre}i so pari. So ovaa poraka do gra|anite i drugite pretsedatelski kandidati vo petokot nave~er na gevgeli~ani im se obrati pretsedatelskiot kandidat Stojan Andov.
Spored konstatacijata na pretsedatelskiot kandidat na LDP, mirot i stabilnosta na zemjata zavisat od odbranata na principot na nepovredlivosta na nejzinite granici, nasproti zalo`bite na nekoi lu|e, pa, i vo vlasta, za nezavisno Kosovo, ne vodej}i smetka za posledicite od toa. Nikoga{ nema da prifatam provincijata Kosovo da bide nezavisna dr`ava, a ova go naglasuvam, re~e Andov, bidej}i eden od partnerite vo vlasta go bara toa, a nekoi na{i politi~ari se lepat na ovaa etiketa, za da gi pridobijat Albancite. Pritoa, javno go povika i premierot Qub~o Georgievski nikoga{ da ne ja priznae ovaa jugoslovenska pokraina. Isto taka, izrazi golemo iznenaduvawe od sli~niot stav na pretsedatelskiot kandidat na SDSM Tito Petkovski vo Demir Hisar, komentiraj}i go so - negovo dr`avni~ko neiskustvo i politi~ka nezrelost.
Zalagaj}i se za unitarna Republika Makedonija, Stojan Andov uka`a i na obidite za zagrozuvawe na nacionalniot identitet, pa, duri i na visoki vladini funkcioneri za promena na azbukata i istorijata.
Na sobirot vo Gevgelija, Stojan Andov najavi deka, ako bide izbran za pretsedatel na dr`avata, }e predlo`i nov koncept na ekonomski reformi, spored koi sekoj gra|anin vo niv }e go najde svojot interes.
Na{ite gra|ani od albansko etni~ko poteklo, samo vo cvrsta stabilna Makedonija, mo`at da gi u`ivaat site prava na bezbednost, stabilnost i slobodi {to gi imaat sega. Se otovri li konfliktot okolu granicite, site nie }e stradame - tie najmnogu! Zatoa, gi povikuvam site gra|ani na Republika Makedonija, bez ogled na etni~koto, socijalnoto i partiskoto poteklo i pripadnost, site zaedno da zastaneme cvrsto zad principot za nepromenlivosta na granicite, re~e vo sabotata nave~er vo svojot promotiven nastap pred stru`ani pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov.
Makedonija e unitarna dr`ava, ne e federacija, prodol`i toj. Toj princip e vgraden vo Ustavot i jas sum gotov toa da go branam do kraj, za{to toa e neophodnost - Makedonija da bide stabilna. Otfrlaj}i gi ideite za federalizacija na Makedonija, toj naglasi deka nikoga{ nema da dozvoli nekoj da ne deli. Nie sme bile Makedonci, sme i }e ostaneme Makedonci, zaklu~i toj. Pritoa, toj go povika premierot da gi otstrani site onie od negovata Vlada {to go doveduvaat vo pra{awe makedonskiot nacionalen identitet.
Osvrnuvaj}i se na ekonomskata sostojba kaj nas, Andov potseti deka `iveeme vo mo{ne te{ka ekonomska sostojba, bez perspektiva za izlez od krizata. Ekonomskite odnosi so sosedite }e mora pobrzo da se inteziviraat, a Vladata da ja povle~e odlukata za priznavawe na Tajvan, dopolni toj.

K.J. - N.B.

Ne mo`e da opstane dr`ava kade {to e va`no dali ima{ partiska kni{ka, naglasi kandidatot na LDP, Stojan Andov, vo obra}aweto pred ohri|ani

Ohrid, 18 oktomvri
Pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov vo Domot na kulturata vo Ohrid odr`a promotiven sobir, na koj najprvo napravi ostar osvrt na pretsedatelskata kampawa na rivalite od VMRO-DPMNE i od SDSM Boris Trajkovski i Tito Petkovski. Toj posebno go apostrofira odnesuvaweto na Tito Petkovski za vreme na donesuvaweto klu~ni odluki od interes za Makedonija, tokmu koga Andov be{e pretsedatel na parlamentot. Raznite navodni dogovori me|u SDSM i LDP za toa koj }e bide pretsedatelski kandidat, Andov gi oceni kako prikazni za mali deca, za da istakne potoa deka 70 do 80 otsto simpatizeri i ~lenovi na SDSM sakaa jasno da imaat zaedni~ki kandidat, bidej}i znaat deka gospodinot Petkovski ne e sposoben za taa funkcija.
Otkako istakna deka dobar politi~ar e onoj koj{to }e mo`e odnapred da gi predvidi nastanite, Stojan Andov zboruva{e za toa kako toj misli da ja vodi zemjata. Jas stojam cvrsto na principot na nepromenlivost na granicite, bidej}i, ako toa se slu~i, mo`e da dojde do te{ki posledici i vo Makedonija. Jas mislam deka i vie po ova pra{awe imate ist stav i deka po toa site vas ve imam so mene, re~e toj.
Povtoruvaj}i go svojot cvrst stav deka Makedonija treba da bide unitarna dr`ava, Andov naglasi deka imame Ustav vo koj sme rekle deka Makedonija e cela, takva kakva {to e i vo nea nema mesto za avtonomii, nema federalizacija, nema iliridi. [to zna~i, gospoda, baraweto potpretsedatel da bide Albanec i da se gri`i samo za Albancite, a pretsedatelot Makedonec da se gri`i samo za Makedoncite? - pra{a Andov i naedno odgovori: - Na toj na~in nie }e ja podelime dr`avata, a takva dra`va ne mo`e da opstane.
Vo prodol`enie Andov, istakna deka insistira da se uredat odnosite so NATO na ist na~in kako {to drugite aspiranti za ~lenstvo vo alijansata go imaat napraveno toa.
Parlamentot e nesposoben da donesuva odluki i da ostvari politi~ka kontrola vrz Vladata i zatoa imame neodgovorna Vlada. Parlamentot ne si ja vr{i svojata osnovna funkcija i seto toa se prenesuva do poslednata institucija vo administracijata, vo zdravstvoto, vo {kolstvoto, vo javnite pretprijatija. Sega nie imame edna partiska linija na VMRO-DPMNE, druga na DA, a druga na DPA. Spored toa, ispa|a deka zakonite ne se va`ni, tuku e va`no da ima{ partiska kni{ka. Taka dr`ava ne se vodi i taa ne mo`e da ostane. Sekoj gra|anin mora da bide ednakov pred zakonot i da se potpira vrz svoite sposobnosti, a ne vrz partiskata pripadnost, naglasi Stojan Andov na sobirot vo Ohrid.

D.^.

Zaludna rabota e na ovaa Vlada so ispra}aweto poverenici vo firmite kade {to vode~kata partija nema svoi privrzanici vo upravnite odbori, za{to vakvata ekonomija ne uspeala nikade vo svetot, istakna zav~era pretsedatelskiot kandidat na LDP pred vele{ani

Sowa IVANOVSKA

Reformite {to gi sproveduva Vladata donesoa zatvoreni fabriki, zgolemena nevrabotenost, bezbroj socijalni slu~ai. Porast na mese~noto industrisko proizvodstvo od 15 nasto ne postoi nikade, a vakvite falbi na premierot nemaat nikakva vrska. Vladata nasekade ispra}a svoi poverenici vo firmite kade {to nema svoi privrzanici vo upravnite odbori. No, vakvata partiska ekonomija nikade vo svetot ne uspeala. Ekonomijata mora da zastane na zdrava osnova. Podgotveni sme da gi doneseme poznatite eksperti vo svetot posebno onie {to sprovedoa uspe{ni reformi vo isto~nite zemji i kone~no da se zazeme cvrst kurs vo ekonomijata. Ova zav~era go istakna Stojan Andov, pretsedatelski kandidat na Liberalno demokratskata partija na predizbornoto pretstavuvawe pred vele{ani {to se odr`a vo Domot na pionerite.
Celite na moeto dejstvuvawe gi sublimirav vo nekolku to~ki, a prvata e nepromenlivosta na granicite oti samo toj princip mo`e da n¢ spasi od pekolot na Bosna, Hrvatska. No, premierot go primi Hasim Ta~i preku {to saka da gi otvori granicite iako NATO i OON ne sakaat da go priznaat Kosovo. Se zalagam za unitarna dr`ava so po~ituvawe na malcinstvata i etni~kite grupi spored Ustavot i potpi{anite konvencii. Va`no mesto im davam i na odnosite so sosedite, no na Grcite ne treba da im podaruvame raboti kako na primer OKTA a sega se gotvi ne{to sli~no i so Topilnicata vo Veles. Ako dojde do nejzina proda`ba, taa mora da se odviva preku licitacija so storogo vodewe na kriteriumot za za{tita na `ivotnata sredina. Dobri odnosi imame i so drugite sosedi, no vo odnosite so Albanija, podvle~e Andov, }e se zalo`am za sproveduvawe popis na naselenieto za Makedoncite i tamu da gi u`ivaat pravata kako {to gi u`ivaat Albancite kaj nas.
Vo svoeto obra}awe kon vele{ani, pretsedatelskiot kandidat na LDP nekolkupati kriti~ki se osvrna kon svoite protivkandidati vo ovie izbori. Boris Trajkovski, saka da go obezvredi najsvetliot period vo istorijata na makedonskiot narod a toa e periodot na donesuvaweto na Ustavot. Toj go narekuva totalitarizam, no tokmu toga{ bea ispolneti vekovnite soni{ta na Makedonecot za svoja dr`ava. A, negovite partijci, istakna Andov, glasaa protiv toj Ustav i upatija apel za nego da ne se glasa. Trajkovski nasekade pelte~i za qubov kon sosedite, no tokmu toj mu se zakanil na sosedot koj u~estvuval vo druga partija. Vo hristijanstvoto va`i izrekata qubi go bli`niot svoj. Verata i ~esnosta se doblest. [ireweto na hristijanska qubov ne treba da se pravi poradi politi~ki marketing, dodade toj.
Ne treba da se `rtvuvaat bitnite interesi na Makedonija, no tokmu toa go pravi Tito Petkovski, koj izjavuva deka dokolku golemite sili go priznaat Kosovo i nie treba toa da go storime. No, {to e na{a rabota ako za bitni pra{awa re{avaat drugite za nas, podvle~e Andov. Petkovski {iri ~udni nevistini koga ka`uva deka bil u~enik i sorabotnik na Gligorov. Pa tokmu toj dva pati glasa{e protiv osnovaweto anketna komisija za ispituvawe na atentatot vrz Gligorov. I Ustavniot sud mu go ukina potpi{aniot ukaz za znamiwata na nacionalnostite vo periodot koga toj vo otsustvo na pretsedatelot gi prezede ingerenciite od taa oblast. So toj ~in, toj go zgazi dostoinstvoto na pretsedatelot.
Vo na{ava zemja postojat site institucii, no tie ne rabotat kako {to treba, naglasi Andov. Tupurkovski dejstvuva kako da ima svoja Vlada, kako toj da e premier, minister za razni sektori i nasekade vetuva vre}a pari. A partijata od kade {to doa|a Muarem Nexipi ne e ni{to podobra. Negoviot pretsedatel na partijata , Xaferi isto taka dejstvuva kako da ima sopstvena Vlada. No, tie pravat {verc ekonomija posebno za preminot na kamionite kaj grani~niot premin Blace. Ili, ako {oferite uplatat 10 iljadi marki vo negovata kancelarija, vedna{ mo`e da minat niz granicata, dodade Andov na predizbornata konvencija vo Veles.

Spored Andov, armijata ne treba da se potpira na pomo{ odnadvor i da se vooru`uva so stari tenkovi
Pretsedatelot na Makedonija koj treba da go izberete na ovie izbori treba da gi sogleduva opasnostite za dr`avata, da najde na~in ako tie da se otstrant, kako i da znae da sozdade prosperitet za narodot. Mene mi e osobeno va`no za~uvuvaweto na dr`avata i na nejzinite grancii, koi, dokolku se priznae Kosovo, }e bidat zgazeni i }e n” snajde istata sudbina kako Srbija, Bosna i Hrvatska. Ova na predizborniot miting vo Radovigo pora~a pretsedatelskiot kandidat na LDP, Stojan Andov, koj naglasi i deka za za{tita na dr`avat ai na nejzinite granici treba da se ima dobra strategija za navremeno dejstvuvawe na {to toj uka`al u{te pred kosovskiot slua~j i toa posebno na potrebata da ne se napa|a od teritorijata na na{ava zemja.
Na po~etokot na sobirot Andov re~e deka mu pretstavuva posebno zadovolstvo da se sretne radovi{anec, bidej}i najgolemata poddr{ka vo negovata pretsedatelska kandidatura ja imal od nivniot sogra|anin - biznismenot Risto Gu{terov. Potoa toj naglasi deka na dr`avata ‹ treba pretsedatel koj }e vospsotavi red i }e ja obezbeduva sigurnosta na granicite, {to }e gi ~uva armija od dobro obu~eni vojnici i oficeri koi, pak, po p rethodna trimese~na obuka selektovno }e se izbiraat. Armijata na Republika Makedonija treba da bide na{a gordost, istakna Andov, i taa treba da bide mala, koja }e broi 10 ilajdi vojnici, a sepak visoko sposobna i efikasna. Dr`avata ne treba da se potpira na pomo{ odnadvor i da se vooru`uva so stari tenkovi.
Mnogu e va`no kako pretsedatelot na dr`avata }e se odnesuva kon vnatre{nite avantursiti koi posakuvaat podelba na Makeodnija, prodol`i Andov, za{to jas sum protiv takvi podebli. Prisutena e pojavata na potkopuvawe na makedonskiot indentitet, no sekoj treba da znae deka vo Makedonija ima samo makedonski koreni i n i{to drugo. Kako prtsedatel, veti toj,}e nastojuvam da se ureedat i odnsoite so NATO, a nema da dozvolam princip na partisko rakovodewe kakov {to sega imame vo dr`avata.
Objasnuvaj}i go svojot slogan Za red vo zemjata, Andov oceni deka vo Makedonija momentno vladee haos, bidej}i nea sega ja vodat tri partii koi poa|aat od svoite partiski interesi. S” s” odviva po partiska direktiva, naglasi toj, no so taa praktika treba {to poskoro da se prestane i da se sogledat na{ite konkretni priliki i sostojbite na ekonomski plan. Dvete dosega{ni vladi na Crvenkovski i na Georgievski gi zatvorija fabrikite, go oslabea zna~eweto na zemjodelstvoto. Sega treba da se otkrijat rezervite i da se vrednuva trudot na zemjodelecot, da se zasili zemjodelskoto proizvodstvo, da se aktiviraat fabrikata i zatvorenite pazari, za da ni trgne ekonomijata. Zatoa na Makedonija ‹ treba seriozen pretsedatel so programski opredelbi kako {to se moite koi vo isto vreme se opredelbi i na gra|anite, re~e na krajot Andov.
Inaku, Stojan Andov ostvari sredbi i so `itelite od nekolku naselbi vo op{tinite Radovi{, Kon~e i Podare{.

S.Petrov

Pretsedatelskiot kandidat na LDP go napadna Tupurkovski deka e vinoven za propasta na fabrikata Makedonka

[tip, 21 oktomvri
Denovive so vnimanie ja sledam kampawata na pretsedatelskite kandidati i uo~uvam deka Boris Trajkovski slu{a s¢ {to }e ka`am i dobar del od toa povtoruva. Malku po malku, go pridobiv so svojata platforma. Zna~i, ~ovekot u~i. Zatoa mu oddavam priznanie. Negoviot mentor, koj od miting na miting go vodi za ra~e, veli deka jas sum seel strav me|u narodot. A tokmu zad nego, na binite, stoi {efot na tajnata policija. No, ovoj narod nikoj ne mo`e da go upla{i. Vaka, na mitingot vo [tip, pretsedatelskiot kandidat Stojan Andov go po~na svoeto obra}awe.
Moram da nafrlam, re~e Andov, nekoi problemi od koi se pla{am, no ne zaradi sebe, tuku za mojot narod. Koga velam deka vo nikoj slu~aj ne smee da se priznae Kosovo, ja ka`uvam vistinata. No, ovoj stav ne go delat i drugite pretsedatelski kandidati, a narodot e so mene. Treba da se znae, prodol`i toj, deka onoj {to }e zgazne na prostorot na tu|a suverena dr`ava, mo`e da o~ekuva drug da zgazne na negoviot suverenitet. A Kosovo e sostaven del na suverena Srbija. Qub~o Georgievski, upla{en od Xaferi, veli - mo`ebi sega nema da go priznaeme Kosovo, no za dve godini... Jas pod niedni uslovi nema da go dopu{tam toa, za da ne se povtori i tuka slikata od Kosovo.
Ne prifa}am nitu nekoj da {iri nedoverba vo nacionalnata svest na Makedonija, re~e Andov. Mo`e nekoj sam za sebe da si {epoti deka se ~uvstvuval vakov ili onakov, no ne mo`e lu|e koi {irat probugarski lagi da sedat vo vladata na Qub~o Georgievski ili da vodat univerzitetska biblioteka. Odnosite so sosednite zemji, istakna toj, mora da gi zacvrstime no ne kako {to e slu~ajot so Grcija, preku Okta, poradi koja vo narednite 20 godini od dr`avata }e ni se odleat 500 milioni dolari. Odnosite so Bugarija e dobro da se razvivaat, no ne po cena nekoj da razviva tezi deka ne postoel makedonski narod. Odnosite so Jugoslavija treba da gi razvivame, a so Albanija treba da gi uredime odnosite so malcinstvata. Nie mu gi dadovme site prava na albanskoto malcinstvo vo Makedonija i Albanija treba da im gi dade site prava na Makedoncite vo Albanija.
Osvrnuvaj}i se na sostojbite vo [tip, Stojan Andov re~e deka [tip be{e centar na tekstilnata industrija, ne samo vo Makedonija, tuku i vo porane{na Jugoslavija. Sega, pojasni toj, [tip e vo dlaboka kriza, pred s¢ poradi dolgogodi{nata kriza vo Makedonka i vo ZIK Crvena yvezda. A s¢ po~na od oktomvri 1983 godina koga Vasil Tupurkovski, kako toga{en partiski komesar, izvr{i udar vo Makedonka. Dotr~a vo [tip i na rabotnicite im ja sprotivstavi do zabi vooru`enata specijalna policija i samo na toj na~in uspea da gi pobedi onie koi go branea svojot generalen direktor i svojata fabrika. Tupurkovski go smeni direktorot, a rabotite vo fabrikata trgnaa udolu. Od 6.000 rabotnici Makedonka e svedena na 2.900 rabotnici, koi se ostaveni sami na sebe, bez rabota i bez egzistencija. Denes Tupurkovski doa|a vo [tip i nudi na ovoj 50, na onoj 100.000 marki. Edna{ gi izla`a, vtor pat gi izla`a, sega im veli na rabotnicite od Makedonka deka nemale programa za razvoj, zatoa s” u{te ne ja restartiral fabrikata!
Od imeto na demokratijata }e vi se obratam vo interes na Makedonija, re~e na krajot Andov. - Treba da prestaneme da glasame, tuku da po~neme da izbirame. I toga{ znam deka nema da izberete povek koj negoviot partiski lider go vodi za ra~e. Znam deka }e go izberete onoj koj gradovite nema da gi gleda kako tvrdini na ovaa ili na onaa partija, tuku site zaedno kako tvrdina na Makedonija.

N. NAKOVA

Pretsedatelskiot kandidat na LDP gi napadna vladite na Crvenkovski i na Georgievski deka lo{o ja vodele ekonomskata politika
°I ovde vo Ko~ansko mo`ev da se uveram deka vo sega{nive ekonomski i socijalni uslovi te{ko se `ivee. Zemjodelcite se sudiraat so problemi so koi se zagrozuva nivnata egzistencija i standard. Vo popovolna situacija ne se nitu rabotnicite, bidej}i mnogu od fabrikite se zatvoreni. Toa e rezultat i na partiskata ekonomija, koja dosega nikade ne uspeala, no i na toa {to denes vo Makedonija sekoj se me{a vo ekonomskata sfera i sekoj zboruva za nea, iako malkumina ja razbiraat°.
Ova na predizborniot miting vo Ko~ani go istakana pretsedatelskiot kandidat na LDP, Stojan Andov, istaknuvaj}i deka vo ovoj slu~aj misli i na negovite protivkandidati koi, spored nego, najavuvaat pogre{na nasoka za vodewe na zemjata. °Ako vladite na Crvenkovski i na Georgievski, prodol`i toj, uspeaja da gi zatvorat fabrikite, da gi ostavat lu|eto bez rabota i zemjodelstvoto da go dovedat na zagri`uva~ko niski granki, jasno e deka sega seto toa treba da se dovede vo red. Za ekonomijata da trgne napred mora da se aktiviraat proizvodstvenite kapaciteti i blokiranite pazari i da se pottikne zemjodelstvoto°.
Izlo`uvaj}i ja svojata izborna platforma, Andov se zalo`i za unitarna dr`ava vo koja, spored Ustavot i potpi{anite konvencii }e se po~ituvaat malcinstvata i etni~kite grupi. Pri toa, kako {to re~e toj, mo{ne se va`ni odnosite so sosednite zemji koi treba da se gradat na zdravi osnovi. °Ne smeeme da dozvolime avanturi od tipot na dogovorot za OKTA, kako i odredeni najavi za proda`ba na drugi zna~ajni kapaciteti°. Andov se zalo`i i za nepromenlivost na granicvite, bidej}i nepo~ituvaweto na ovoj princip mo`e da predizvika vojni kako onie vo Hrvatska i vo Bosna.
Vo tekot na svoeto obra}awe, Andov vo pove}e navrati gi kritikuva{e svoite protivkandidati. °Dr`avata ja upravuva trojna vlast, sekoja za sebe, a nivnite pretsedatelski kandidati nemaat iskustvo i seriozen koncept za izlez od haosot {to go sozdade takvoto vladeewe. Boris Trajkovski, na primer, pojasni toj, negira del od najsvetlite pridobivki na makedonskiot narod, osobeno onie od periodot koga bea ostvareni vekovnite soni{ta na Makedoncite. Toj go premol~uva i faktot deka negovite sopartijci vo presudnite momenti bea protiv donesuvaweto na Ustavot. Od druga strana, Tito Petkovski so spomenuvanite opcii za priznavawe na Kosovo, navestuva zagrozuvawe na bitnite dr`avni interesi. Tupurkovski, pak, vetuva i deli pari za koi sam odlu~uva, kako vo najmala raka da ima sopstvena Vlada°.
Stojan Andov odr`a miting i vo Vinica, kade {to pora~a deka toj kako kandidat za pretsedatel ima jasni vizii za realizirawe na pretsedatelskiot mandat i deka }e gi zastapuva interesite na site gra|ani na Makedonija.°Vo ovie krizni momenti, potencira pretsedatelskiot kandidat na LDP, sekoj poedinec ima li~ni problemi. Toa se poedine~ni gri`i, no postojat i problemi koi n¢ zasegaat site nas. Po razni pra{awa nie sme mnogu podeleni, a toa ne e dobro za nas. Morame da znaeme koi se na{ite zaedni~ki interesi, a toa se bezbednosta na zemjata, principot na nemenlivost na granicite i demokratijata.°
Po pra{aweto za nadvore{nata politika Andov se zalo`i za sorabotka so zapadnite sojuznici, no taa komunikacija da bide regulirana poinaku od dosega{nata. KFOR treba da znae deka ovde e gostin i deka taka treba da se odnesuva, re~e toj.

L.DIMITROV
M.BOJAXISKI

Gra|anite ne treba da gi gledaat reformite kako tu|a sila koja ja vodi nekoj drug, tuku treba da po~uvstvuvaat deka tie se pravat za zgolemuvawe na vrabotenosta, na platite i na penziite

Strumica, Ki~evo, Makedonski Brod, 24 oktomvri
Dr`avata i narodot vo nea moraat da gi znaat svoite op{ti interesi, odnosno pra{awata koi se nedelivi za site gra|ani, koi se od vitalen interes za opstanok na dr`avata, a pretsedatelot mora da ima svoj stav kon niv i so site sili, iskustva i znaewa da se zalaga za nivno re{avawe. Pretsedatelot mora da gi znae isku{enijata i predizvicite so koi se sre}ava zemjata i kako {ef na dr`avata da sugerira re{enija i da bara poddr{ka od gra|anite za sproveduvawe na svoite stavovi. Toj ne smee da ~eka {to }e mu ka`at ili {to }e mu nametnat drugite ili golemite sili istakna, me|u drugoto, pretsedatelskiot kandidat Stojan Andov, na predizbornite pretstavuvawa pred gra|anite na Strumica i vo novoformiranite op{tini od strumi~kiot region.
Me obvinuvaat deka sum protiv Albancite, re~e Andov, obrazlo`uvaj}i gi principite na svojata predizborna programa. Otvoreno velam deka sum samo za po~ituvawe na Ustavot na Makedonija, vo koj taa e definirana kako unitarna dr`ava i vo izminatite devet godini tokmu so unitarnata postavenost uspeavme da gi zadr`ime mirot i bezbednost ne samo vo na{ata dr`ava tuku i vo regionot, zaklu~i Andov.
Govorej}i za funkcioniraweto na stopanskiot i op{testveniot sistem vo zemjata Andov re~e deka morame da im se vratime na reformite i da gi napravime kako {to gi pravat Ungarcite, ^esite ili Slovencite. Gra|anite ne treba da gi gledaat reformite kako dejstvo na tu|a sila ili kako proces koj go vodi nekoj drug, tuku treba da po~uvstvuvaat deka tie se pravat za zgolemuvawe na vrabotenosta, na platite i penziite itn. No, za taa cel mora da trgneme i od pozitivnite svetski iskustva, no i od sopstvenite mo`nosti, kapaciteti i potencijali, po~nuvaj}i od zemjodelieto kako granka so najgolema tradicija i najmnogu neiskoristeni potencijali, re~e Andov.
Govorej}i na predizborniot miting vo Ki~evo, Stojan Andov re~e: Ako Kosovo se priznae kako nezavisna dr`ava nie davame mo`nost nasilno da se menuvaat i na{ite granici, i nie }e bideme `rtva na taa politika. Za mene e od strate{ki interes Makedonija nikako da ne go priznae Kosovo. Jas sum protiv kakvi bilo avtonomii, Iliridi, ne dozvoluvam delbi na Makedonija. Ovie poraki ne se upateni protiv nacionalnostite, tuku protiv nekoi politi~ari vo Makedonija koi sonuvaat golemi dr`avi. O~ekuvam politi~arite od albanskite partii da go prifatat malcinskiot status, so site prava spored me|unarodnite konvencii, nikoj da ne e diskriminiran i vo toj duh da gradime dr`ava spored evropski terk, {to pobrzo da ja izvle~eme zemjava od ekonomskata kriza.
Vo ramkite na pretsedatelskata kampawa vo Makedonski Brod, pretsedatelskiot kandidat Stojan Andov obra}aj}i im se na gra|anite me|u drugoto, istakna: Vo Makedonija odnovo kako vo nekoi vremiwa pak se javuvaat takanare~eni Makedonci koi mislat deka bol{evizmot gi pretvoril vo Makedonci i kopaat po nekakvi bugarski koreni. Nie sme Makedonci i ostanuvame Makedonci i ova e makedonska zemja. Vo niedna dr`ava vo svetot vo vlasta ne mo`at da se najdat takvi lu|e, za `al kaj nas takvi lu|e sedat vo vlasta. Nie vo ovaa zemja sme doma}ini, sekoj koj }e dojde vo ovaa zemja doa|a so spogodba so dr`avnite organi vo na{ata zemja i vo tie spogodbi se znae koj e doma}in, a koj gostin. Nema da prifatam, re~e Andov, odnosi, kako {to veli na{iot premier i generalite na NATO, deka se tie ovde doma}ini. Makedonija ima izgubeno najmalku 400 milioni dolari, za{to NATO ni{to ne pla}a kaj nas, a vo Grcija, na primer, koja e i ~lenka na NATO, pla}a, re~e Andov.
Spored Andov, partizacijata na dr`avata koja po~nala so minatata vlada, sega se ~uvstvuva vo ~udovi{ni razmeri i vodi vo dlaboki delbi. Vo sega{niov mig ni e potrebno obedinuvawe za izlez od krizata. Vo dr`avata gra|anite mora da se ednakvi pred Zakonot i da se po~ituvaat nivnite sposobnosti i iskustva, osobeno vo ekonomijata, i da se prestane so partiskite direktoruvawa, za{to toa nema da ne izvle~e od kriza. Pretsedatelskiot kandidat Stojan Andov, isto taka, izjavi deka dokolku bide izbran za pretsedatel, me|u drugoto, }e se zalo`i i za reformi vo vojskata i se zalaga Makedonskata armija da ima okolu 10.000 profesionalni mobilni i sekoga{ obu~ni vojnici.

A.M. - V.T. - S.D.

Spored pretsedatelskiot kandidat na LDP, vo ekonomijata ne smee da se dozvoli partizacija, bidej}i taa odi vo prilog na procesot na razvivawe na organiziraniot kriminal vo zemjata
°Gra|anite na ova slobodarsko Kumanovo znaat deka sme dol`ni da gi ~uvame temelite na na{ata istoriska i nacionalna samobitnost, na na{ata suverenost i dr`avnost. Na ovoj na~in morame da im se sprotivstavime na s¢ poizrazenite govorewa za redefinirawe na makedonskata nacionalna istorija°.
Ova na predizborniot miting vo Kumanovo go istakna pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov, sprotivstavuvaj}i se na izvesni obidi za federalizacija na dr`avata, kako primerite so nepostavuvaweto na dr`avni znamiwa na 11 Oktomvri vo Tetovo ili so zabranata za ven~avawe na makedonski jazik vo Debar. Pritoa toj go apostrofira{e svoeto zalagawe za Makedonija kako cvrsta unitarna dr`ava, istaknuvaj}i deka vo regionot s¢ u{te ne e sozdaden mir. ° S¢ u{te se prisutni, naglasi ovoj pretsedatelski kandidat, ambiciite i soni{tata za sozdavawe golemi dr`avi, za otvorawe novi vojni, {to bi im donele stradawa na lu|eto. Zatoa ne smee da se prifati priznavaweto na Kosovo, bidej}i toa e opasna ideja za na{ata zemja°.
Zalagaj}i se za dr`ava so gra|anski koncept i pravilno definirani me|unacionalni odnosi, Andov go kritikuva{e priznavaweto na Tajvan i ureduvaweto na odnosite so NATO. Toj istakna deka vo me|unarodnite odnosi, pred s¢ vo odnosite so sosednite zemji, Makedonija mora da izgradi principielna pozicija. °Vo komunikacijata so drugite zemji, istakna toj, Makedonija mora da poa|a od svoite interesi, a ne kako {to be{e slu~aj dosega - so me|unarodnite institucii da se vospostavuvaat vrski {to £ odat na {teta na na{ata dr`ava°.
Vo vrska so ekonomskata politika, Andov re~e deka dosega{nite reformi se lo{o izvedeni, bidej}i ne odgovaraat na na{ite ekonomski i socijalni uslovi. Toj uka`a i deka e krajno vreme da se prestane so instaliraweto partiski komesari vo firmite i pretprijatijata, bidej}i vo sprotivno }e se sozdade povolna klima za razvoj na organiziraniot kriminal. °Kumanovci dobro se zapoznaeni, potseti toj, so ovde{niot slu~aj so Tutunskiot kombinat. Ne go deblokiraa kombinatot, s¢ dodeka ne go zazedoa pretprijatieto i ne go smenija rakovodstvoto. Toa, prodol`i pretsedatelskiot kandidat na LDP, se slu~uva i na drugi mesta vo zemjata. So izmenite na Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital, sega tie se staveni pod vladina kontrola i Vladata tamu ispra}a svoi lu|e. Mislam deka vaka }e se upropasti ekonomijata, bidej}i na ovoj na~in se sozdavaat odli~ni uslovi za razvoj na organiziraniot kriminal°.
Vo ovoj kontekst, Andov go povika negoviot protivkandidat Vasil Tupurkovski da gi otkrie imiwata na onie {to preku {verc so cigari ja o{tetile dr`avata. °Ne slu~ajno, pojasni toj, Tupurkovski ka`a i edna vistina - deka znae koj vo Vladata posreduval Makedonija da bide olesneta za okolu 300 milioni dolari od {vercot so cigari. Zatoa go povikuvam da pomogne da gi najdeme i da gi kaznime onie {to go organizirale ovoj kriminal i da go sopreme procesot na razvoj na organizirnite kriminalni dejstva vo zemjata°.

A.MITEVSKA
B.BURNAZOVSKI

O{tetuvaweto na {teda~ite e ogromno, no u{te pogolema e {tetata {to ja pretrpe dr`avata so nedoverbata vo bankarskite institucii i {tedeweto, re~e Andov, izrazuvaj}i somnevawe deka slu~ajot TAT }e bide re{en

Bitola, 26 oktomvri
Makedonija mora da ostane cela, taka kako {to e predvideno vo Ustavot. Makedonija mora da bide unitarna dr`ava, bez avtonomni pokraini, bez federalizacija. Drugite pretsedatelski kandidati ne gledaat deka vo Makedonija, se odviva tivok proces na federalizacija i jas se pra{uvam kako e toa mo`no? Sakam da potsetam deka na 11 Oktomvri, na dr`avniot praznik na Makedonija vo Tetovo nema{e istaknato nitu edno zname na Makedonija. Tetovo e vo Makedonija, vo ovaa dr`ava, i onie {to ne go po~ituvaat toa, moraat da podnesat konsekvenci. Ima li na{ata vlada vlast i vrz toj del na Makedonija! Mora Vladata i vlasta da obezbedi suverenitet vrz celata teritorija na Makedonija! - istakna na sino}e{niot promotiven nastap vo Bitola pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov, obrazlo`uvaj}i gi osnovnite zalo`bi od svojata programa za reformi na armijata i sozdavawe na mala, profesionalna i visokostru~na armija, sposobna da go ~uva suverenitetot na dr`avata i formirawe na posebni edinici na grani~nata policija, po primerot na evropskite zemji.
Vo vrska so nadvore{nata politika Andov se zalo`i za edna edinstvena dr`avna politika. Vleguvaweto vo OON e od interes na celata zemja i za site politi~ki sili, no e nanesen udar na na{ata politika vo ON. Tajno podgotveni, nekoi lu|e od Vladata, predvodeni od Tupurkovski, koj toga{ nema{e ni funkcija na pratenik, otidoa vo Tajvan i potpi{aa spogodba za me|usebno priznavawe so {to ja zagubivme poddr{kata vo Sovetot za bezbednost, a vo ova krizno vreme taa poddr{ka ni e od isklu~itelno zna~ewe. Zatoa barem, veli Andov, Vladata vedna{ treba da ja povle~e odlukata za priznavawe na Tajvan, so koja e promovirana provincijalna politika, a Vladata samata se stavi vo stapica, nametnuvaj}i si go problemot za priznavawe na Kosovo koe smeta vo nikoj slu~aj ne smee da se slu~i.
Andov zboruva{e i za odnosite so evroatlantskata alijansa za {to smeta deka treba da se postavat na ramnopravni osnovi, kako {to toa go pravat drugite zemji zainteresirani za ~lenstvo, baraj}i si gi svoite prava i materijalen nadomest za site uslugi. Grcija, na primer, za premin od Solun do granica naplatila 33 milioni dolari, a kaj nas NATO treba{e da plati najmalku 400 milioni dolari, no ne samo {to kaj nas ne e naplatena patarina, ami NATO ne pla}a nitu danoci nitu carina. So me|usebna doverba i so ~uvstvo deka se ~esno zasnovani mora da se gradat i odnosite so sosedite, no ne kako {to toa go pravi aktuelnata vlada so Grcija, vo slu~ajot OKTA so rasprodavawe na imotot. Dobri sosedski odnosi, veli Andov, treba da se gradat i so Bugarija i dobro e {to tie po~naa da se razvivaat, no nekoi sili kaj nas i vo Bugarija toa go sfatija kako mig deka treba da se o`iveat starite aspiracii, da se negira makedonskata nacija, preku nea i makedonskata dr`ava. Toa, naglasuva toj, nema da go prifati makedonskiot narod, bez ogled {to nekoi ministri propovedaat deka bol{evizmot makedonskite Bugari gi pretvori vo Makedonci.
Osvrnuvaj}i se na najgorliviot bitolski, no i makedonski problem, slu~ajot so ograbenite {teda~i od TAT, Andov re~e deka o{tetuvaweto na {teda~ite e ogromno, no u{te pogolemo e o{tetuvaweto {to go pretrpe dr`avata, so nedoverbata vo bankarskite institucii i {tedeweto, bez {to nema razvoj, iska`uvaj}i nedoverba deka slu~ajot TAT }e bide re{en.,
- I porane{nata i sega{nata vlada vetuvaat deka }e gi vratat parite, no ne napravija ni{to. Novata vlada potpi{a i dogovor so {teda~ite deka }e go re{i slu~ajot TAT vedna{ po izborite, no jas tvrdam deka nema da go re{i nitu imma namera da go re{i. Ako sakaat da go re{at, veli Andov, mo`at mnogu ednostavno. Tupurkovski ka`uva deka gi znae akterite vo Vladata koi ovozmo`ile so {verc na cigari dr`avata da bide o{tetena za 300 milioni dolari. Ako gi znae, neka gi ka`e, neka gi odzemat tie pari i neka se isplatat {teda~ite i neka im se pomogne na firmite koi ne mo`at da rabotat bez obrtni sredstva.
Andov zboruva{e i za, kako {to re~e, mnogu opasnata pojava za supsendirawe na zakonot i rabota na inspekciite po partiski direktivi, {to spored nego otvora prostor za organiziran kriminal. F.Skerlevska

Ova go istakna pretsedatelskiot kandidat na LDP na mitingot vo skopskata naselba Dra~evo, na koj mu prethode{e obikolka na nekolku op{tini vo glavniot grad
Pretsedatelskite izbori sekoga{ pretstavuvaat ~in od golemo zna~ewe za koja bilo dr`ava, pa i za na{ata. No ovoj pat tie imaat u{te pogolemo zna~ewe, bidej}i sega se nao|ame na krstopat na vremiwata i na istoriskite procesi, se nao|ame na krajot na eden i na po~etokot na drug milenium. Ova e vreme koga sakame da go napu{time svetot na omrzata i na krvavite razvrski i da zaplivame vo mirni vodi, ostvaruvaj}i prosperitet za na{ata zemja.
Ova na predizborniot miting vo skopskata naselba Dra~evo go istakna pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov, naglasuvaj}i deka dra~ev~ani mu dadoa najmnogu potpisi, {to zna~i i najgolema poddr{ka na negovata kandidatura. Pritoa toj pojasni deka mora za da se postigne stabilnost vo zemjata, da se znaat i opasnostite {to demnat i da se ima vizija kako da se nadminat problemite.
Jas vrz osnova na moeto iskustvo i analizi, prodol`i Andov, izrabotiv programa koja sekoja ve~er ja povtoruvam, za da sfati i posledniot glasa~ koi se na{ite dilemi {to mora da gi razre{ime. A tie dilemi gi nema vo programite na Trajkovski, Tupurkovski i na Petkovski. Ovie pretsedatelski kandidati duri poslednite desetina dena, otkako vidoa kako gra|anite reagiraat na moite stavovi, po~naa, na neve{t na~in, da gi povtoruvaat. Zna~i, tie se poslednite {to gi ubediv vo ispravnosta na mojata izborna programa.
Pretsedatelskiot kandidat na LDP ponatamu gi izlo`i svoite zalagawa za nepromenlivost na granicite i za unitarna dr`ava, sprotivstavuvaj}i im se na site idei i soni{ta za federalizacija, kantonizacija, separatizam ili za nezavisno Kosovo. Zboruvaj}i za me|unacionalnite odnosi, toj istakna i deka vo interes na site gra|ani na Makedonija, bez razlika dali stanuva zbor za Makedonci, Albanci, Turci, Srbi, Romi, Vlasi, pa i Egip}ani, e tie da bidat ramnopravni pred zakonot. Ne smeeme da dozvolime, pora~a Andov, sozdavawe na partiska dr`ava, bidej}i taka }e se otvori pat za delewe na gra|anite i za razvoj na organiziraniot kriminal, mitoto i korupcijata.
Na krajot od svoeto obra}awe Andov re~e deka e normalno gra|anite da imaat simpatii kon razli~ni partii, no i deka za ona {to toj go predlaga nema partii tuku toa se dr`avni interesi. Zatoa, istakna toj, ostanete si so svoite partii, no poddr`ete go ona {to e osnovna vrednost na ovaa dr`ava.
Pred mitingot vo Dra~evo pretsedatelkiot kandidat Stojan Andov, dva dena pred fini{ot na negovata predizborna kampawa, obikoli pove}e lokacii vo Skopje, pri {to ostvari neposredni sredbi i razgovori so gra|anite. Pro{etkata niz glavniot grad po~na so poseta na Zelenoto pazar~e i na Buwakovec, kako i na pazarite vo naselbite ^air i \or~e Petrov, kade {to Andov razgovara{e so trgovcite i so posetitelite. Potoa toj se dru`e{e i so `itelite od Op{tina Karpo{. Obikolkata prodol`i niz Op{tinata Kisela Voda, poto~no niz istoimenata naselba i naselbite Jane Sandanski i Lisi~e.

A.MITEVSKA

Agencijata za obnova i razvoj raspolaga samo so dvanaesetina milioni dolari {to gi dava kako krediti, no nepovolni, re~e pretsedatelskiot kandidat Stojan Andov

Kavadarci, 28 oktomvri
Edna{ ni ja dadovte va{ata doverba, koga me izbravte za pratenik vo parlamentot so najgolem broj glasovi od site pratenici, a eve sega povtorno vi se obra}am vam dragi moi sogra|ani, za da pobaram u{te eden mandat, no ovojpat za pretsedatel na Republika Makedonija, re~e na po~etokot pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov na mitingot vo Kavadarci.
Prezentiraj}i ja svojata programa, Andov istakna deka treba da se ostavat na strana partiskite kni{ki i da se glasa za li~nost za pretsedatel na dr`avata, bidej}i samo cvrsta li~nost zaedno so celiot narod mo`e da izgradi cvrsta, stabilna i bogata dr`ava, vo koja zakonite }e va`at za site i }e mora da se po~ituvaat od sekogo, bez razlika na partijata ili veroispovedta.
]e se zalagam za ukinuvawe na privatizacijata vo dr`avata i za po~ituvawe na Ustavot i zakonite, bidej}i mnogu pove}e bile vrabotuvani so partiska kni{ka otkolku so zakoni. Isto taka, moira da se zastane na patot na federalizacijata na Makedonija, bidej}i sakale nie da priznaeme ili ne, toj proces tivko se odviva, re~e Andov. Pretsedatelskiot kandidat na LDP ponatamu gi istakna i problemite vo Feni, pri {to re~e deka. Izlezot za Feni treba da go barame vo iznao|awe firmi koi se zainteresirani da go otkupat, a takvi ima, re~e Andov. Ne treba da veruvame deka Tupurkovski so vol{ebno stap~e so nekakvi preddogovori }e go spasi Feni, bidej}i Agencijata za obnova i razvoj na Tupurkovski raspolaga edinstveno so dvanaesetina milioni dolari {to gi dava vo vid na kredit koj e mnogu nepovolen. Od ostanatite, Tupurkovski samo gi zadol`uva firmite za da mo`e da gi obezvredni, a potoa za evtini pari i da gi otkupi, prodol`i Andov, i me|u drugoto, re~e: Moja zalo`ba otkako }e me izberete za pretsedatel }e bide da go razvijam zemjodelstvoto, lozarstvoto, gradinarstvoto i ostanatite granki, a zatoa }e se obezbedat povolni krediti so grejs period i minimalni kamati, istakna, me|u drugoto, Andov vo Kavadarci, koj inaku poseti i pove}e sela i naselbi vo gradot.

J. Acev

Na mitingot vo Univerzalnata sala, pretsedatelskiot kandidat na LDP im se sprotivstavi na site obidi za federalizacija, kantonizacija ili partizacija na dr`avata
°Po posetite niz gradovite i selata vo zemjata po~uvstvuvav deka lu|eto gi primija moite poraki i vidov kako se podiga duhot na makedonskiot narod. Mojata kampawa ja ima{e i taa edinstvena cel da se proverime kolku ni se sli~ni mislite, nade`ite i re{enosta da gi postigneme na{ite zamisli. Moite poraki, sepak, najdolgo patuvaa do drugite pretsedatelski kandidati. Tie posledni sfatija koi se na{ite osnovni dr`avni interesi i problemite koi treba da se re{at za da stane Makedonija prosperitetna zemja°.Sublimiraj}i gi efektite od svojata predizborna kampawa, pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov, vaka go po~na svoeto obra}awe na zavr{niot miting vo Univerzalnata sala vo Skopje. Pritoa toj pora~a deka osnovna zada~a na gra|anite e da ja ~uvaat i razvivaat zemjata, bidej}i taa e rezultat na vekovnata borba na na{iot narod za slobodna i nezavisna dr`ava. °Ilinden, potseti Andov, ja razbudi Evropa, no ne dopre do tamu kade {to se re{avaa sudbinite na malite narodi. NOB n¢ stavi vo redot na slobodarskite zemji, a ASNOM ni ja dade dr`avata. Potoa po~navme vo site segmenti da ja gradime zemjata, no sledevme i nekoi proekti koi gi praktikuvaa nekoi od pogolemite dr`avi. Tie se poka`aa premnogu idealizirani, zatoa vo 1991 godina po~navme da sozdavme civilno i demokratsko op{testvo, a jas bev pretsedatel na prviot pove}epartiski parlament.
Istaknuvaj}i deka klu~nite to~ki za za~uvuvaweto na dr`avnosta, {to sega gi prifatile i drugite pretsedatelski kandidati, proizlegle tokmu od negovata platforma, Andov re~e deka negovata izborna programa pobedi vo kampawata za izborite. Potoa toj u{te edna{ gi prezentira{e osnovnite postulati od negovoto predizborno pretstavuvawe. Na prvo mesto, spored nego, se bezbednosta i stabilnosta na zemjata, taka {to pretsedatelot mora da ima vizija i da znae koi se opasnostite i zakanite so koi se soo~uva dr`avata.
- Albanskite pritisoci se golema zakana za na{ata zemja. Nie doka`avme deka mo`eme da gi izdr`ime, no edna{ treba da se stavi kraj na toa. Albancite si imaat dr`ava na koja nie sakame da £ bideme dobar sosed. Dokolku bidam izbran za pretsedatel, so Albanija }e potpi{am konvencija za malcinstvata. Jas gi po~ituvam Albancite vo Makedonija kako i site gra|ani, re~e Andov, sprotivstavuvaj}i im se na site obidi za federalizacija, kantonizacija ili prekrojuvawe na granicite. Pretsedatelskiot kandidat na LDP, isto taka, poso~i deka vlasta vo svoite redovi ima lu|e koi vo Makedonija kopaat tu|i koreni°. Ocenuvaj}i gi vakvite obidi kako opasnost za potkopuvawe na dr`avotvornosta na makedonskiot narod i za oslabuvawe na dr`avta, toj istakna deka nie sme i }e ostaneme Makedonci.
Andov £ se sprotivstavi i na partizacijata na dr`avata, bidej}i toa ja slabee silata i na narodot i na dr`avata. Sega, prodol`i Andov, e vreme i mo`nost da se obedinime.Na pragot na tretiot milenium vo Evropa duvaat novi vetri{ta. Svetot odi napred vo procesot na globalizacija, a nie treba da mu se pridru`ime. No, toa mo`eme da go napravime samo dokolku se homogenizirame. Na toj na~in mora da se ottrgneme od balastot na privremenosta i da se vklu~ime vo svetskite integracii.
Povikuvaj}i gi prisutnite na 31 oktomvri da glasaat kako {to im nalaga patriotizmot, Andov na krajot na obra}aweto re~e deka toa {to go zboruva ne e naso~eno protiv nitu eden narod.

A.MITEVSKA
D.GROMBANOVSKI