Toa e rokot koga mu istekuva mandatot na aktuelniot pretsedatel, Kiro Gligorov, me|utoa, dokolku ima `albi, mo`no e toj termin da bide probien

Svetlana DESPOTOVSKA

So pove}eto mitinzi, tribini i sredbi so gra|anite, {to se odr`aa za vreme na vikendov vo pove}e gradovi na Makedonija, {estemina pretsedatelski kandidati go zapo~naa pohodot vo pridobivaweto na glasovite na gra|anite za prestojnite izbori za najvisokata dr`avni~ka funkcija.
Dr`avnata izborna komisija, so `drepka go utvrdi i redosledot na kandidatite na glasa~koto liv~e. Na 31 oktomvri, denot na odr`uvaweto na prviot izboren krug, izbira~ite }e treba da odlu~at me|u Muarem Nexipi, kandidat na DPA, Vasil Tupurkovski - DA, Muhamed Halili - PDP, Tito Petkovski - SDSM, Stojan Andov - LDP i Boris Trajkovski - VMRO-DPMNE. Site tie gi ispolnija uslovite za kandidatura, predvideni so Ustavot na Republika Makedonija.
Imeno, spored ustavnite odredbi, za pretsedatel na dr`avata mo`e da bide izbrano lice koe e dr`avjanin na Makedonija, koe na denot na izborite napolnilo najmalku 40 godini, i koe vo poslednite 15 godini, najmalku deset godini treba da bil `itel na zemjata. Pretendentite za pretsedatelskiot tron, na tretite po red izbori, soglasno Ustavot, osven Boris Trajkovski, zad kogo stoi poddr{kata na 49 pratenici, (a potebni se najmalku 30), vo predvideniot dvonedelen rok sobraa mnogu pove}e od potrebnite 10.000 potpisi.
Na 31 oktomvri, vo 7 ~asot, }e bidat otvoreni 2.973 glasa~ki mesta za okolu eden milion i {estotinite iljadi glasa~i, evidentirani vo Edinstveniot izbira~ki spisok. Nemo}nite ili bolnite lica, izbira~ite koi se na otslu`uvawe na voeniot rok, se nao|aat vo zatvor ili se vo pritvor, }e glasaat den porano, odnosno na 30 oktomvri.
Vo rok od pet ~asa po zavr{uvaweto na glasaweto, celokupniot izboren materijal mora da bide dostaven do Izbornite komisii, koi, pak, najdocna do 1 noemvri, zaedno so zapisnicite, treba da go predadat vo Dr`avnata izborna komisija. Prvi~nite rezultati od sprovedenite izbori od prviot krug, DIK treba da gi soop{ti najdocna do 3 noemvri. No, se nadevame deka ovoj pat, za razlika od minatogodi{nite parlamentarni izbori, ova }e se znae i porano. Vpro~em, za toa se zalo`i i pretsedatelot na DIK Josif Lukovski, koj na neodamne{nata sredba so novinarite veti deka }e stori se rabotata na ova telo vo ovoj period da bide maksimalno transparentna.
Spored odredbite od Zakonot za izbor na pretsedatel, koj pretrpe i odredeni izmeni i dopolnuvawa, za prv ~ovek na dr`avata }e bide izbran onoj kandidat koj dobil mnozinstvo glasovi od vkupniot broj izbira~i zapi{ani vo Edinstveniot izbira~ki spisok. Dokolku nitu eden od niv ne go obezbedi ovoj uslov, toga{ se odi na vtor krug glasawe, vo koj vleguvaat samo dvajca kandidati i toa onie koi }e dobijat najmnogu glasovi. Vtorata runda treba da se odr`i na 14 noemvri, a za pretsedatel na Republika Makedonija }e bide izbran kandidatot za koj }e se opredeli mnozinstvoto od izbira~ite, ~ij broj vo Makedonija iznesuva okolu 1 milion i 600 iljadi. No pod uslov da izlezat pove}e od polovinata, odnosno 50 otsto plus eden. Ako i vo vtoriot krug nitu eden od kandidatite ne go dobie potrebnoto mnozinstvo, celata izborna postapka se povtoruva, a povtornite izbori se raspi{uvaat vo rok od 40 dena.
So ogled deka mandatot na pretsedatelot Kiro Gligorov istekuva na 19 noemvri, treba da se napomene deka za ~etiri dena po odr`uvaweto na vtoriot krug, nevozmo`no e da se zavr{i so site zakonski proceduri. Toa se rokovite za soop{tuvawe na rezultatite, po {to mo`e da sleduvaat i `albi do Vrhovniot sud na Makedonija, pa i rokot vo koj treba najvisokiot sudski organ da re{i po niv. Osobeno ako se slu~i preglasuvawe na nekoi izborni mesta {to bi bile bitni za kone~nite rezultati. Toa zna~i deka }e bide probien zakonskiot rok za izbor na pretsedatel. [to vo vakva situacija? Ova e predvideno so ~len 82 od Ustavot na Makedonija, spored koj, vo slu~aj na smrt, ostavka, trajna spre~enost ili prestanok na mandatot po sila na najvisokiot dr`aven akt, do izborot na pretsedatel, taa funkcija ja vr{i pretsedatelot na Sobranieto.
Sepak, ovoj mesec na poteg se kandidatite. So svoite predizborni platformi, sekoj na svoj na~in, treba da ne ubedat vo poubavo utre. Gra|anite }e go dadat kone~niot sud.

Na glasa~koto liv~e }e bidat samo imiwata na pretsedatelskite kandidati, so ogled deka predlaga~ite na listite se fizi~ki lica

Na glasa~koto liv~e za pretstojnite izbori, do imeto na kandidatite za pretsedatel na Republika Makedonija, nema da stoi simbolot na partijata od koja{to e predlo`en. Ovaa odluka, ja donesoa ~lenovite na DIK na v~era{nata trinaesetta sednica, so tesno mnozinstvo- pet glasa °za° i ~etiri °protiv°, i kako i na prethodnite sednici vo burna, re~isi dvo~asovna sprotivstavena rasprava, so ~esti upa|awa pa i netolerancija. Pretsedatelot na DIK Josif Lukovski nekolkupati naglasi deka dokolku se prodol`i so vakvata atmosfera za rabota }e pobara pauza da razmisli dali i natamu }e prodol`i da ja vr{i ovaa funkcija, bidej}i, kako {to re~e, ne e nat~ovek za da se spravi so site.

-Inaku, osven Vasil Tupurkovski i Stojan Andov, drugite ~etvorica kandidati go imaa prilo`eno partiskiot simbol, za {to imaa dostaveno i posebni ovlastuvawa od partiite.

-Tatjana Karakami{eva Popovska od DA, predlo`i, so ogled deka se raboti za izbori koga se izbira pretsedatel na site gra|ani, na glasa~koto liv~e da nema partiski simboli. Ko~o Topuzovski od VMRO-DPMNE smeta{e deka predlaga~ na kandidacionata lista na Boris Trajkovski se 49 pratenici od ista partija, pa logi~no e deka pokraj imeto na kandidatot treba da stoi i simbolot na partijata. Po ova zapo~naa i razli~nite tolkuvawa na zakonskite odredbi , po {to pretsedatelot na DIK Josif Lukovski re~e deka kako predlaga~i na kandidaciona lista za pretsedatel se fizi~ki lica i partiskiot simbol ne mo`e da stoi do kandidatot. Za ova glasaa trojcata ~lenovi od redot na sudiite, kako i pretstavnicite od DA i od SP, a protiv bea pretstavnicite na VMRO-DPMNE, SDSM, PDP i na DPA, koi smetaa deka nema zakonska pre~ka do imeto na kandidatot da stoi i partiskiot simbol.

Iako odlukata za upotrebata na simbolite be{e donesena, Ko~o Topuzovski pobara od pretsedatelot na DIK povtorno da mu objasni za {to vsu{nost glasale, za{to, spored nego, predlogot na Lukovski ne bil precizno formuliran. Bidej}i ova ne be{e prifateno, Topuzovski pobara od pretsedatelot site kandidati da dobijat i pismeno re{enie , za da mo`e da go ostvarat pravoto na `alba.

Po kusata pauza, ~lenovite razgledaa i nekoi operativno tehni~ki aspekti vo vrska so izbornata postapka, a razgleduvaa i pra{awa koi se nametnale kako sporni pri sredbata so pretsedatelite na izbornite komisii. Iato taka, re{eno e za izbira~koto mesto 66 namesto vo Zelenikovo da se premesti vo Op{tina Kisela Voda, so ogled deka na poslednite parlamentarni izbori vo spomenatoto izbira~ko mesto, zaradi nepovolnite uslovi za rabota, sedumpati se vr{e{e preglasuvawe.

Kandidatite za pretsedatel na Makedonija se pod direktna za{tita na policijata. - Nexipi ja otfrlil takvata pogodnost

Cvetan STANOESKI

Kandidatite za pretsedatel na Republika Makedonija, koi ve}e na golemo zapo~naa so svoite nastapi vo nad 500 naseleni mesta vo zemjava, se pod direktna fizi~ka za{tita na makedonskata policija. Spored posebniot zaklu~ok na Vladata na Makedonija, donesen na insistirawe na ministerot za vnatre{ni raboti, Pavle Trajanov, MVR e zadol`eno vo celoto vremetraewe na pretsedatelskata predizborna kampawa, {to go podrazbira i vtoriot izboren krug, da im dade kompletna fizi~ka za{tita na kandidatite za {ef na dr`avata. Partiskite {tabovi, so koi MVR e vo postojani, dnevni kontakti, go imaa pravoto da pobaraat takva za{tita, no sepak, bez razlika dali e pobarano od nivna strana, Vladata odlu~i da obezbedi ednakov tretman za site {estmina pretendenti za pretsedatelskiot tron vo odnos na nivnata za{tita, do krajot na izborite.
Zakonot za javni sobiri, koi vo slu~ajov ne mora{e ni posebno da se prijavuvaat vo MVR, veli deka odgovornosta za za~uvuvaweto na javniot red i mir pa|a vrz organizatorot, odnosno radarskata slu`ba na partijata koja go pretstavuva svojot kandidat za pretsedatel. No, pou~eni od dosega{nite masovni sobiri, po koj bilo povod, vo MVR re{ija taa odgovornost da ja stavat vrz sebe, svesni deka, vo slu~aj na nesakani posledici, post festum tie se onie {to treba da gi vadat `e{kite kosteni.
Vo slu~ajov, makedonskata policija e nenametlivo prisutna i vo civilka i vo uniforma, odnosno e gotova da reagira samo vo slu~ai na pogolemi naru{uvawa na javniot red i mir, odnosno po eventualno vr{ewe krivi~ni dela, no i po barawe na organizatorot na sobirot, po zaedni~ka ocenka deka odnesuvaweto na prisutnite izleguva od ramkite na voobi~aenoto. Vo taa smisla, policijata }e gi obezbeduva i pretsedatelskite kandidati, no samo fizi~ki, {to ne podrazbira i postavuvawe posebni ku}i~ki do nivnite domovi, odnosno toa }e go pravi so de`urstva i patrolirawe vo blizinata na nivnite prestojuvali{ta, ili mesta na `iveewe.
Spored ve}e napraveniot raspored za celiot ovoj mesec, pokraj zgolemeniot broj pozornikari, koi }e bidat vo neposrednoto opkru`uvawe na mestata na masovnite sobiri, kako i predvidenite patroli, sekoj od kandidatite za pretsedatel }e dobie po trojca li~ni za{titnici od redovite na MVR, koi }e se dvi`at vo civilna obleka.
Spored na{ite dosega{ni soznanija, vakvata pogodnost, dadena od Vladata na Makedonija, ja prifatile re~isi site pretsedatelski kandidati, odnosno partii organizatori na mitinzi, osven Muarem Nexipi, koj go koristi pravoto na svoe li~no obezbeduvawe, organizirano od negovata partija. Isto taka, doznavame deka svoi li~ni za{titnici obezbedile i drugite kandidati, no deka navodno Tito Petkovski i Vasil Tupurkovski gi povlekle, po doa|aweto na profesionalcite isprateni od MVR.
Sepak, vo dobro informirani policiski krugovi, neoficijalno, mo`e da se slu{nat pove}e `albi od strana na odredeni fizi~ki za{titnici na pretsedatelskite kandidati, koi navodno do{le vo sudir so li~nite obezbeduvawa na kandidatite, koi insistirale da ostanat vo prviot krug na {titot.
Isto taka, posebno se najaveni izvesni nedorazbirawa za vreme na mitingot na pretsedatelskiot kandidat na SDSM, Tito Petkovski, na 10 oktomvri vo Prilep. Imeno, ve}e se pristignati pogolem broj anonimni telefonski i drugi zakani do organizatorot na sobirot, kako i do ~lenovi i simpatizeri na SDSM od ovoj grad. No, policijata smeta deka i pokraj toa ovoj miting }e mine vo ramkite na potrebniot red i mir, najavuvaj}i gotovnost da spre~i eventualni bezredija inicirani po ~ie bilo scenario.

Od 85-te izborni edinici - najmala e IE 41 so 16.453 izbira~i, a najgolema - IE 53 - 21.478 izbira~i

Vo Republika Makedonija na pretstojnite pretsedatelski izbori }e mo`e da glasaat 1.610.338 izbira~i, a glasaweto }e se sprovede na 2.973 izbira~ki mesta vo 85-te izborni edinici.

Ova v~era go soop{ti pretsedatelot na Dr`avnata komisija za izbira~ki spisok, Qube Simjanovski, na sredbata so novinarite organizirana po povod zaokru`uvaweto na Edinstveniot izbira~ki spisok, so site izmeni i dopolnuvawa. Toj istakna deka po uvidot vo ovoj spisok, kako i vo izvodite koi bea dostaveni vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za pravda, zaradi evidencija i vnesuvawe na eventualni izmeni, nemalo nikakvi zabele{ki od gra|anite za nivno eventualno nezapi{uvawe .
Inaku, izbira~ko pravo imaat site gra|ani na Republika Makedonija koi do 30 ovoj mesec napolnuvaat 18 godini. Kako kriti~en period za zapi{uvaweto na umrenite lica i nivno bri{ewe od Spisokot, zemen e predvid 11 juli godinava, a kako odrednica za vnesuvawe drugi podatoci relevanten e 9 avgust isto taka godinava.
Pretsedatelot na Dr`avnata komisija za izbira~ki spisok napomna deka vo sorabotka so podra~nite edinici na Ministerstvoto za pravda i Zavodot za statistika, izraboteni se poedine~ni izbira~ki spisoci za site izborni mesta koi }e bidat predadeni na DIK zaradi nivna natamo{na distribucija do drugite izborni organi. Novinarite bea izvesteni deka 85-te izborni edinici gi dostavile izbornite kutii so potrebniot izboren materijal.
Izbornata edinica 41 vo Makedonski Brod so 16.453 izbira~i e najmala vo dr`avava, a najgolema pak e IE 53 vo Gostivar koja ima 21.478 . Na izbira~koto mesto Osin~ani koe e vo ramkite na IE 66 -Op{tina Studeni~ani mo`e da glasaat samo ~etvorica, a pak najbrojno izbira~ko mesto e 1068 vo izbornata edinica 20 vo Kumanovo koe ima 1.376 izbira~i. Najmnogu izbira~ki mesta -102 ima vo izbornata edinica Makedonski Brod, a samo- 20 vo IE 84 vo Op{tinata Centar.
Edinstveniot izbira~ki spisok potoa be{e predaden na pretstavnik na Ministerstvoto za pravda.

Svetlana DESPOTOVSKA

Ako bide onaka kako {to najavi pretsedatelot na DIK Josif Lukovski na poslednata sredba so novinarite, na prvata sednica po praznicite, a toa mo`e da bide i denes, treba da se utvrdi finansiskata programa, po {to to~no }e se znae kolku pretsedatelskite izbori }e ja ~inat na{ata dr`ava.
Pri~ina za odlo`uvaweto na ova bitno pra{awe,kako {to re~e Lukovski, e dvonedelniot prekin na aktivnostite na najvisokiot dr`aven izboren organ, koga be{e razre{ena porane{nata pretsedatelka na DIK Ingilizova. Iako do odr`uvaweto na izborite ima u{te okolu dvaesetina dena, donesuvaweto na finansiskata programa, se ~ini deka e podzadocneto. Inaku, sredstvata za ovaa namena se obezbeduvaat od buxetot na Republika Makedonija, a stapkata opredelena za izbornite aktivnosti e dosta niska, samo 20 milioni denari. Me|utoa, spored zborovite na Lukovski, tie }e ~inat mnogu pove}e. Dve tretini od vkupno opredelenata suma }e bidat nameneti za rabotata na Dr`avnata izborna komisija, a edna tretina za finansirawe na izbornata propaganda.
Za sporedba, poslednite parlamentarni izbori ja olesnija dr`avnata kasa za 102 milioni denari. Inaku, vo rabotnata verzija na finansiskata programa za pretsedatelskite izbori ima{e navedeno nekoi brojki, no tie, sepak, do utvrduvaweto na finansiskata programa, ne mo`e da se smetaat i za kone~ni. Taka, za finansirawe na izbira~kite odbori, vklu~uvaj}i gi i sredstvata za odborite koi treba da go sprovedat glasaweto za vojnicite i za zatvorenicite, na~elno, predvideno e da se potro{at {eesetina milioni denari, okolu 15 milioni denari za materijalni tro{oci na izbornite komisii, a za DIK - 15 denari za sekoj zapi{an izbira~ vo Edinstveniot izbira~ki spisok. Na ova treba da se dodadat i sredstvata nameneti za nadomestokot za izvr{ena rabota za ~lenovite na izbornite organi, kako i tro{ocite svrzani za rabota na pomo{nite tela. Sepak, dali navedenite sumi }e ostanat takvi ili }e ima izmeni, }e re{at ~lenovite na Dr`avnata izborna komisija.
Vo me|uvreme, prodol`uvaat drugite izborni aktivnosti. Vo tekot na minatata nedela be{e sprovedena i edukacija so izbornite komisii, zaradi pojasnuvawa na nekoi sporni pra{awa okolu izbornata postapka. Do krajot na nedelava treba da bidat imenuvani izbira~kite odbori, no, spored najnovoto upatstvo na DIK, partiskiot sostav }e bide razli~en od onoj na DIK i na izbornite komisii. Imeno, vo spomenatite komisii, kako ~lenovi od politi~kite partii vo opozicija, koi na poslednite parlamentarni izbori osvoile najmalku 5 otsto od glasovite, vlegoa SDSM, PDP i SP. No noviot sostav na DIK, koga se re{ava{e za izbira~kite odbori, zaklu~i deka cenzusot od 5 otsto se smeta samo od glasovite osvoeni na proporcionalnata lista, a ne i na mnozinskata lista, kako {to smeta{e prethodniot sostav. Taka, kako partii od opozicijata vo izbira~kite odbori }e ima pretstavnici na SDSM, PDP i na LDP, so ogled deka poslednive na krajot na minatiot mesec ja napu{tija vladeja~kata koalicija.
Na 31 oktomvri, zaka`aniot den za sproveduvawe na izborite, na 2.973 izbira~ki mesta, a DIK ve}e go objavi i opisot na izbornite edinici i na izbira~kite mesta, na glasawe }e mo`e da izlezat 1.610.338 izbira~i. Ova e poslednata brojka na Edinstveniot izbira~ki spisok {to ja objavi nadle`nata Dr`avna komisija minatata nedela. Eden den porano, odnosno na 30 oktomvri, }e se sprovede glasaweto za nemo}nite i bolnite lica, kako i za izbira~ite koi se vo vojska ili vo zatvor.
Prvi~nite rezultati od sprovedenite izbori, DIK treba da gi soop{ti najdocna tri dena po odr`uvaweto na prviot krug, odnosno do 3 noemvri,no, kako {to najavi pretsedatelot Lukovski, }e se nastojuva toa da bide i porano. Po otvoraweto na kompjuterskiot centar, izjavi Lukovski, }e mo`e da se znae kolku brgu i kolku precizno }e bidat poznati prvi~nite rezultati, no pritoa smetaj}i i na te{kotiite so dostavuvaweto na izborniot materijal vo pogolemite izborni edinici, i osobeno od pooddale~enite izbira~ki mesta. Inaku, izbira~kiot odbor, vo rok od pet ~asa po zavr{uvaweto na glasaweto treba da go dostavi celokupniot izboren materijal do izbornite komisii koi, pak, sledniot den po odr`anite izbori, odnosno do 1 noemvri do 19 ~asot treba da go predadat vo DIK.
Da se nadevame deka ovoj pat, za razlika od iskustvoto od prethodnite izbori, koga za prvi~nite rezultati javnosta be{e informirana od partiskite {tabovi, DIK }e uspee brzo i navremeno da go soop{ti toa, bidej}i, vo krajna linija tie brojki se i najvalidni.

Izdavawe novi legitimacii do 28 oktomvri

Ministerstvoto za pravda imaj}i gi predvid zakonskite re{enija deka glasaweto se vr{i li~no na glasa~kite mesta vo Republika Makedonija, so izbira~ka legitimacija, gi izvestuva site gra|ani koi ja zagubile svojata izbira~ka legitimacija, za da mo`at da go ostvarat svoeto izbira~ko pravo e potrebno da izvadat nova legitimacija. Izdavaweto na novi izbira~ki legitimacii po osnova na izgubeni }e se vr{i do 28.10.1999 godina.
Postapkata za izdavawe na nova izbira~ka legitimacija e sledna:
- Gra|aninot na koj se odnesuva izgubenata legitimacija e potrebno da izvr{i uplata od 100 denari, na `iro-smetka na Slu`ben vesnik na Republika Makedonija so popolnuvawe na podatoci vo uplatnicata so cel izgubenata legitimacija da se objavi za neva`e~ka.
@iro- smetkata na Slu`ben vesnik e 40100.603-12498, a dano~niot broj e 4030987108771
Po izvr{enata uplata, Uplatnicata se prilo`uva do Oddelenieto za op{ta uplata na Ministerstvoto za pravda, vo op{tinata, kade {to liceto imalo posledno mesto na `iveewe. Vo Oddelenieto za op{ta uprava, gra|aninot }e dobie izvestuvawe za vremeto koga legitimacijata }e bide podgotvena i za na~inot na dostavata.

Pretstavuvaweto na {este kandidati za prezemawe na sledniot petgodi{en pretsedatelski mandat prodol`uva kako i {to po~na: so bogati partiski programi, vo koi se zacrtani golem broj mitinzi, tribini, televiziski nastapi i drugi vidovi kontakti so gra|anite na Makedonija. Karvanite na pretsedatelskite kandidati, spored napravenite rasporedi vo izbornite {tabovi, minuvaat i do 29 oktomvri }e gi obikolat site gradovi, odnosno op{tini i pogolemi naseleni mesta vo zemjata.
Po izbornata konvencija na Boris Trajkovski vo skopskiot hotel Aleksandar Palas, VMRO-DPMNE terenskata kampawa ja po~na na 1 oktomvri vo Ohrid, po {to bea poseteni i Vev~ani, Struga, Makedonski Brod, Ki~evo, Kratovo, Kriva Palanka, Sveti Nikole, Radovi{, Valandovo, Strumica, Demir Kapija, Bogdanci, Gevgelija i Probi{tip. Za denes e najaveno odr`uvawe tribina vo Vinica i miting vo Ko~ani, dodeka utre Boris Trajkovski gostuva vo Makedonska Kamenica i vo Del~evo.
Kandidatot na Demokratskata alternativa Vasil Tupurkovski, pak, po prvi~noto svoe predizborno pretstavuvawe vo skopskiot Gradski park, ostvari sredbi so gra|anite na Makedonija vo Vinica, Ko~ani, Makedonska Kamenica, Del~evo, Peh~evo, Berovo, Kriva Palanka, Kumanovo, Kratovo, Probi{tip, Vev~ani, Struga, Valandovo, Bogdanci, Debar, Rostu{e, Rosoman, Kavadarci, Ki~evo, Demir Hisar, Kru{evo, Prilep i vo Makedonski Brod. Denes, spored rasporedot na DA, Tupurkovski treba da se pojavi vo Strumica i vo Radovi{, utre vo skopski ^air, v sabota vo Bitola, v nedela vo Resen i vo Ohrid, a v ponedelnik vo Gostivar i vo Tetovo.
Tito Petkovski, kandidatot na Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija, trgna so izbornata konvencija vo Skopje, za potoa, me|u drugite, da gi poseti Demir Hisar, Kru{evo, Makedonski Brod, Plasnica, Ki~evo, Probi{tip, Kratovo, Vinica, Vev~ani, Struga, Ohrid, Prilep, Peh~evo, Berovo i Del~evo. Za denes e najaveno minuvawe na karvanot na Petkovski niz Rosoman, Demir Kapija i Kavadarci, a za utre niz ko~anskite sela, so zavr{en miting vo Ko~ani.
Liberaldemokratot Stojan Andov isto taka svoeto izborno konvencionalno pretstavuvawe go po~na vo Skopje, za podocna da prodol`i niz Debarsko, potoa vo Peh~evo, Del~evo, Demir Kapija, Negotino, Tetovo, Kriva Palanka, Valandovo, Bogdanci i Dojran. Denes, spored soop{tuvaweto od LDP, Andov treba da se pretstavi vo Probi{tip i vo Kratovo, a utre vo Gevgelija.
Pretsedatelskiot kandidat na DPA Muharem Nexipi, po pretstavuvaweto vo Tetovo prodol`i vo Studeni~ani, @ito{e i ^air, a slednite nastapi gi planira od 16 oktomvri - Ki~evo, 17 oktomvri - Bitola, 21 vo Kumanovo, 23 Struga, po dva dena vo Debar, na 26 oktomvri vo Gostivar, so zavr{nica na 29 oktomvri vo Skopje.
Po {turoto komunicirawe na partijata na pretsedatelskiot kandidat Muhamed Halili, PDP, javnosta samo prosledi deka toj so svoite prvi~ni nastapi se zadr`a vo Gostivarsko i vo Tetovsko, odnosno, svojot pogolem predizboren sobir go odr`a na 12 oktomvri ve~erta vo Domot na kulturata vo Tetovo, a za v~era najavi sredba so gra|anite na skopskata op{tina Gazi Baba.

C.S.

Za sproveduvawe na pretsedatelskite izbori dr`avata }e treba da izdvoi to~no 176.717.887 denari, i toa za odr`uvawe na dvata kruga,kako i za eventualni preglasuvawa. Ova e kone~nata odluka na ~lenovite na Dr`avnata izborna komisija donesena na v~era{nata sednica, po usvojuvaweto na elaboratot za organizirawe i funkcionirawe na informativno biro so pres centar, kako i za komjuterskata obrabotka na rezultatite od glasaweto, za {to od vkupno predvidenata suma }e treba da se izdvojat pove}e od sedum i pol milioni denari.
Nadomestokot za ~lenovite i zamenicite na 2.973-te izbira~ki odbori e zgolemen za 30 nasto i }e iznesuva po 1.300 denari za ~len i za zamenik za eden izboren krug. Okolu ~etirieset milioni denari se nameneti za materijalni tro{oci i nadomestok za 85-te izborni edinici, odnosno komisii, a sumata e razli~no rasporedena, so ogled na prifatenata kategorizacija vo tri grupi vo odnos na mestopolo`bata i uslovite za rabota. Sredstvata predvideni za rabota na DIK se pomali od poslednite parlamentarni izbori i iznesuvaat triesetina milioni denari.
Pokraj ova, odlu~eno e glasa~kite liv~iwa, koi se vo format dve tretini od A4 , da se pe~atat vo prilepskata pe~atnica 11 Oktomvri, koja nudi najpovolni uslovi. ^lenovite na DIK zaklu~ija deka identifikacijata na izbira~ite, koi mo`at da glasaat samo so izbira~ka legitimacija, }e se vr{i i so li~na karta so izminat rok, dokolku se sovpa|a mati~niot broj na li~nata karta i na legitimacijata. Ovoj zaklu~ok be{e usvoen so tesno mnozinstvo, bidej}i ~lenovite na SDSM, DA, SP i sudijata Sabit Kranli smetaa deka toa treba da se pravi samo so va`e~ka li~na karta. Usvoen e i televiziskiot spot za izborite, koj }e se emituva od ponedelnik.

S.D.

I godinava najbrojna }e bide nabquduva~kata misija na Kancelarijata za demokratski institucii i ~ovekovi prava na OBSE

Aleksandra MITEVSKA

Pretstojnite izbori za pretsedatel na dr`avata }e bidat pod lupata na stranskite nabquduva~i, {to vsu{nost zna~i kontinuitet na me|unarodniot monitoring na izborite vo Makedonija, po~nuvaj}i od 1990 godina. I godinava najbrojni }e bidat nabquduva~ite od OBSE, poto~no od Kancelarijata na ovaa organizacija za demokratski institucii i ~ovekovi prva (ODIHR), so sedi{te vo Var{ava. Vo koordinacija so OBSE, iako vo daleku pomal broj, izborite za {ef na dr`avata }e gi sledat i ~lenovi na Nacionalniot demokratski institut od Va{ington, a svoi nabquduva~i najavi i Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa. Ne e isklu~en i monitoringot od nekoi pomali asocijacii ili nezavisni nabquduva~i. Se o~ekuva na denot po prviot izboren krug, zna~i na 1 noemvri, site monitoring timovi da gi prezentiraat preliminarnite izve{tai za realizacijata i za eventualnite nepravilnosti vo predizbornata kampawa i za vreme na samite izbori.
Nabquduva~kata misija na OBSE ima najdolga praktika so sledeweto na izborite vo zemjite vo tranzicija, vo koi spa|a i Makedonija. Vsu{nost, od vospostavuvaweto na ODIHR, ~ii glavni zalo`bi se za demokratski i fer izbori, za oformuvawe na demokratskite institucii i za izgradba na civilno op{testvo, kako i za primena na standardite na OBSE, nabquduva~ite od ovaa asocijacija se prisutni vo site zemji koi gradat demokratija. Taka i godine{nive, kako i site prethodni izbori vo na{ata zemja, se pod budnoto oko na ovaa misija vo koja vo prviot izboren krug }e u~estvuvaat nad 130 pretstavnici od pove}e dr`avi.
Kako {to n¢ informira Mark Stivens, odgovoren vo Centarot za nabquduvawe na ODIHR, monitoringot na pretstojnite pretsedatelski izbori }e se izveduva vo tri nivoa. Soglasno so praktikata na ovaa organizacija, i ovoj pat se nazna~eni nabquduva~i na podolg i na pokratok vremenski period. Taka, vo Makedonija u{te pri krajot na septemvri pristignaa petmina me|unarodni pretstavnici koi }e ostanat vo zemjata do krajot na izborite. Tie se anga`irani vo Centralnata kancelarija za nabquduvawe, ~ija zada~a e da gi organizira timovite {to }e bidat raspredeleni po gradovite, da go analizira tekot na izborite, kako i da gi sledi mitinzite na pretsedatelskite kandidati i celata nivna kampawa, no i izve{taite {to }e gi prezentiraat mediumite. Vo vtorata faza od monitoringot, vo koja se vklu~eni osum lica, spa|aat takanare~enite dolgoro~ni nabquduva~i koi ve}e ja sledat pretsedatelskata kampawa, a na prviot i vtoriot izboren krug }e go koordiniraat i nabquduvaweto vo osum gradovi vo dr`avata - Skopje, Bitola, Prilep, [tip, Gevgelija, Ohrid, Tetovo i Gostivar. Grupata kratkoro~ni° nabquduva~i, sostavena od 120 ~lena, }e pristigne vo Makedonija na 28 ovoj mesec, a }e zamine na 2 noemvri. Za eventualniot vtor krug od izborite, pak, e predviden pomal broj od t.n. kratkoro~ni nabquduva~i.
Xulijan ^esli, odgovoren za logistika vo OBSE za Makedonija, naveduva deka nabquduva~ite na ovie izbori doa|aat od pove}e zemji vo svetot, kako Amerika, Avstrija, Germanija, Grcija, Hrvatska, Finska, Norve{ka i {to se odnesuva do prvi~nite rezultati od monitoringot, tie verojatno }e bidat soop{eteni na pres-konferencija vedna{ po izborite - na 1 noemvri. Inaku, svoe u~estvo vo timot na OBSE najavuva i Nacionalniot demokratski institut. Kako {to n¢ izvestija vo ovaa asocijacija, dvajca nivni ~lenovi ja sledat predizbornata kampawa,a potoa tie }e bidat raspredeleni vo nekoi od gradovite opfateni so nabquduvaweto.
Spored informaciite od Dr`avnata izborna komisija, pak, dosega pokraj OBSE, monitoring na izborite najavilo i Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa. Vo ovaa misija }e u~estvuvaat samo deset lica od nekolku evropski zemji, koi }e prestojuvaat vo zemjata samo od 30 oktomvri do 2 noemvri. [to se odnesuva do OBSE, kone~niot broj na pretstavnicite na ovaa asocijacija DIK s¢ u{te ne go preciziral, bidej}i sekojdnevno se najavuvaat novi ~lenovi. Zasega se prijaveni okolu 160 nabquduva~i i osumdesetina preveduva~i. Vo DIK potenciraat deka me|unarodniot monitoring i ocenkite od nego, pred s¢ se e vo na{ interes. Me|utoa, site monitoring misii mora da gi po~ituvaat utvrdenite pravila na nabquduvawe, {to vpro~em se i vo ramkite na me|unarodnite standardi i, me|u drugoto, predviduvaat nepristrasno, profesionalno i kompletno sledewe na tekot na izborite.

Za vreme na sproveduvaweto na glasaweto za pretsedatel, vo sekoe od 2.973-te izbira~ki mesta }e ima samo po eden izvod od Edinstveniot izbira~ki spisok, vo koj }e se evidentiraat izbira~ite koi izlegle na glasawe, a za koj }e bide odgovoren izbira~kiot odbor. Ovlastenite pretstavnici na pretsedatelskite kandidati ne mo`e da poseduvaat kopija od nego {to bi go koristele za nivni potrebi. Ova e najnovoto upatstvo za izbornite komisii i odbori {to go donesoa ~lenovite na DIK na v~era{nata sednica. Pri~inata za negovoto donesuvawe e {to na poslednite parlamentarni izbori, partiskite nabquduva~i, imale kopii od izvodite, a nekoi pravele i odredeni proverki, so {to, kako {to istaknaa, se vr{el i odreden psiholo{ki pritisok vrz glasa~ite. U{te pove}e {to ustavno pravo na izbira~ot e dali }e izleze na glasawe ili ne i za kogo }e go dade svojot glas
Vo vrska so glasa~kiot materijal, donesena e odluka za dokomletirawe samo so 1.200 paravani i 200 znamiwa, bidej}i glasa~ki kutii, ostanati od poslednite izbori ima dovolno.
Za na~inot na obezbeduvawe i dostavuvawe na izborniot materijal se rasprava{e na zatvorena sednica, zaradi, kako {to re~e Lukovski, za~uvuvawe na tajnosta.

S.D.

Potsekretarot vo Ministerstvoto za pravda, Trajko Veljanovski, na v~era{nata sredba so novinarite pojasni nekoi momenti okolu evidencijata na Edinstveniot izbira~ki spisok, kako i za strukturata na novozapi{anite izbira~i, brojka koja denovive predizvika vnimanie vo del od javnosta i koja be{e komentirana kako glasa~ka ekspanzija, {to mo`e da predizvika i navodni izborni manipulacii.
Imeno, vo Edinstveniot izbira~ki spisok, zaklu~no so avgust 1999 godina, vo 85-te izborni edinici zavedeni se 1.610.338 glasa~i po osnova na polnoletnost, smrtnost i steknuvawe so dr`avjanski status, {to, za razlika od brojot na onie so pravo na glas na poslednite parlamentarni izbori, e pogolem za 37.362 izbira~i . Podatocite vo Edinstveniot izbira~ki spisok, za koj inaku e odgovorno Ministerstvoto za pravda, se dobieni od Zavodot za statistika, organ nadle`en za organizaciono-tehni~ka i metodolo{ka obrabotka na podatocite i od MVR.
Taka, vkupnata brojka na novozapi{ani izbira~i vo odnos na avgust minatata godina e 53.135 lica, od koi 35.713 se onie koi stanale polnoletni do denot na izborite, 5.610 izbira~i, koi spored podatocite od MVR, za prv pat se evidentirani so edinstven mati~en broj, a imaat reguliran dr`avjanski status, dodeka 8.141 gra|anin go regulirale istiot, ili pak vo me|uvreme stanale dr`avjani na RM. Brojot na licata koi dosega ne bile zavedeni vo Edinstveniot izbira~ki spisok, poradi necelosni adresni podatoci, iznesuva 1.803. Preku Ministerstvoto za pravda, vrz osnova na soodvetni dokumenti, zapi{ani se u{te 1.868 izbira~i.
Za razlika od novozapi{anite, 15.773 izbira~i se izbri{ani od Spisokot . Od niv 13.714 lica koi po~inale i za koi podatocite se dostaveni od strana na MVR, a 1.222 lica zaradi istata pri~ina se izbri{ani, no po predlog na Ministerstvoto za pravda.
Vo vrska so onie 8.723 gra|ani, koi po osnova na polnoletstvo se evidentirani vo Spisokot, no s¢ u{te nemaat nitu li~na karta, nitu pak patna isprava, Veljanovski re~e deka ne postoi mo`nost tie da go ostvarat izbira~koto pravo, osven ako do denot na izborite ne gi izvadat potrebnite dokumenti.
Isto taka, od parlamentarnite izbori dosega, na okolu 150.000 izbira~i ne im se dostaveni izbira~kite legitimacii, od koi najgolemiot broj, okolu 87.000, se odnesuvaat na dr`avjani na Makedonija koi se na privremena rabota vo stranstvo. Ova brojka, istakna Veljanovski, ne e nova, tuku e u{te od prethodnite izbori.

S.D.

Po dostavuvaweto na izborniot materijal, najdocna do polno} na denot na izborite, izbornite komisii treba da ispratat po telefaks izve{tai vo DIK, pa, spored niv, }e mo`e da se istaknat i prvite neoficijalni rezultati od sprovedenite izbori
Prvite neoficijalni rezultati Dr`avnata izborna komisija, najverojatno }e gi soop{ti u{te naredniot den po izborite, iako, spored zakonskite odredbi, prvi~nite rezultati se soop{tuvaat najdocna tri dena potoa. Ova e odlu~eno na v~era{nata sednica, a so cel da se obezbedi pogolema transparentnost i brzo soop{tuvawe na rezultatite.
So ogled deka najdocna do polno} izbornite komisii ve}e }e go imaat izborniot materijal i zapisnicite od izbira~kite odbori, tie vedna{ potoa do DIK ispra}aat izve{tai po telefaks. Vrz osnova na niv }e bidat soop{teni i prvite neoficijalni rezultati od glasaweto. Vo zakonskiot rok od tri dena, otkako vo DIK }e bide dostaven celokupniot izboren materijal i zapisnicite od izbornite edinici, }e se pomine na proverka na istite, po {to }e se znaat i prvi~nite rezulati, a po istekuvawe na rokot za eventualnite `albi i pravnite lekovi po niv, DIK }e mo`e da izleze vo javnosta i so kone~nite rezultati, zaklu~ija ~lenovite na najvisokiot izboren organ.
I del od v~era{nata sednica na DIK pomina vo napregnata atmosfera, koja izobiluva{e so me|usebni navredi i vokalbular neprili~en za ~lenovite na organot koj treba da gi sprovede pretsedatelskite izbori. Vakvata atmosfera se sozdade po neprifa}aweto od strana na Lukovski na baraweto na nekolku ~lenovi na DIK da se stavi na dneven red izmenata na re{enijata izdadeni na ~lenovite na izbira~kite odbori vo koi, pokraj imeto, ne stoi i od koja partija se predlo`eni. Spored niv, so ova se ostava prostor za manipulacija za eventualen ednopartiski sostav na DIK. Lukovski, i pokraj nastojuvaweto na predlaga~ite, a so ogled deka do nego nema oficijalen prigovor za ova, go odbi nivnoto barawe. Toa, spored nego, e zadocneta reakcija.
Razgledani se i informaciite od nekolku izborni edinici vo koi ima izbira~ki mesta kade {to se smesteni i izbornite {tabovi na odredeni kandidati. Spored Lukovski, za re{avawe na vakvite problemi nadle`no e Ministerstvoto za pravda. Isto taka, toj gi izvesti ~lenovite deka s¢ u{te nema pozitiven odgovor od Ministerstvoto za finansii okolu usvoenata finansiska programa za pretsedatelskite izbori. Da spomeneme deka so buxetot e opredeleno za ovaa namena da se izdvojat okolu 20 milioni denari, a izborite }e ~inat okolu 176 milioni denari.

S.D.

Delegacija na Parlamentarnoto sobranie na Evropa }e ja nadgleduva prvata runda od pretsedatelskite izbori vo Republika Makedonija {to }e se odr`i na 31 oktomvri. Za 30 oktomvri se predvideni razgovori na delegacijata so pretsedatelskite kandidati, so rakovodstvata na politi~kite partii, so pretsedatelot na Dr`avnata izborna komisija, kako i so pretstavnici na Sovetot za radiodifuzija i so diplomatskiot kor. [to se odnesuva do samiot moratorium na denot na izborite, toj }e se sproveduva vo sorabotka so kancelarijata za demokratski institucii i ~ovekovi prava na OBSE. [est~lenata delegacija na Pralementarnoto sobranie }e ja so~inuvaat Jozef Debono Greh od Malta, Bjorn von der Eh od [vedska, Hening Gjelerot od Danska, \ula Hegi od Ungarija, La~ezar To{ev od Bugarija i Hristijan Dimitresku od Romanija. Inaku, monatoriumot na izborite e del od procesot na nabquduvawe na Parlamentarnoto sobranie vo zemja ~lenka na Sovetot koja gi ima site prava i obvrski. Delegacijata na Sovetot na Evropa }e ja dade svojata prvi~na ocenka na izborite na zaedni~kata pres-konferencija so OBSE {to }e se odr`i naredniot den, odnosno na 1 noemvri, po {to sleduva celosen izve{taj za izborite do Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa.

Vo svojata analiza vlijatelnata Me|unarodna krizna grupa so sedi{te vo Brisel i Va{ington predviduva deka Tupurkovski na izborite nema {ansa po {to }e se obide da ja rasturi vladinata koalicija. - Toa nema da povle~e predvremeni izbori, no so toa }e dojde do celosno raspa|awe na DA

Brisel, 27 oktomvri
Spored Me|unarodnata krizna grupa (MKG) so sedi{te vo Brisel i Va{ington, vlijatelna nevladina organizacija koja mo`e da se pofali so redica ~lenovi so zvu~ni politi~ki imiwa od celiot svet, vo prviot krug na pretsedatelskite izbori vo Makedonija na 31 oktomvri nitu eden od {estemina kandidati nema da dobie mnozinstvo i }e se odr`i vtor krug. Posledniot izve{taj na MKG posveten na Makedonija vo detali ja analizira politi~kata situacija vo zemjata vo svetlina na pretstojnite izbori i tvrdi deka brojot na neopredelnite izbira~i e s¢ u{te golem. Me|utoa, najgolemoto mnozinstvo od niv sepak }e glasaat. Odvaj pet procenti od glasa~ite nema da izlezat da glasaat.
Boris Trajkovski, Stojan Andov i Tito Petkovski se edinstvenite kandidati so vistinski {ansi za vlez vo vtoriot krug, velat nabquduva~ite na MKG. Albanskite kandidati nema da vlezat vo vtoriot krug. Me|utoa, dobivkata za niv na ovie izbori e toa {to }e se znae koja od dvete partii ima pove}e glasa~i. Spored MKG, Vasil Tupurkovski te{ko mo`e da se najde vo vtoriot krug: °Kako rezultat na negovite potezi vo poslednata godina, popularnosta na Tupurkovski e opadnata i te{ko deka vetuvawata od ovaa kampawa }e imaat vlijanie na izbira~ite. Me|utoa, Tupurkovski e harizmati~en politi~ar i od nego sekoga{ mo`e da se o~ekuva iznenaduvawe°.
Ako se ima predvid faktot deka glasa~koto telo na VMRO-DPMNE e disciplinirano, mo`e da se zaklu~i deka Trajkovski sigurno vleguva vo vtoriot krug. Koj }e mu bide protivnik te{ko e da se predvidi, veli MKG. Osobeno zatoa {to mnogumina tvrdat deka }e se opredeluvaat ne vrz osnova na politi~ka afilijacija, tuku vrz osnova na li~nosta na kandidatot. Tito Petkovski mo`e isto taka da smeta na discipliniranoto glasa~ko telo na SDSM. Problemot, spored MKG, e vo toa {to ovaa partija s¢ u{te ne se ispravila na noze od minatogodi{niot izboren poraz, a vo toj kontekst Petkovski e viden kako ~ovek od minatoto, bez vizija i harizma. Sepak, vo negova polza odi faktot {to toj e eden od retkite vode~ki lu|e od SDSM koi ne bea vovle~eni vo skandali.
Problemot so Stojan Andov e od druga priroda. Toj e respektiran i najmnogu od site kandidati ima profil na dr`avnik. No, LDP e male~ka partija, pa taka MKG ne veruva deka vo borbata so dvata golemi politi~ki bloka Andov }e uspee da se nametne. Pokraj toa, MKG smeta deka negativen poen za Andov e faktot {to LDP ima reputacija na partija so nekonstantni odnosi so vlasta i so opozicijata.
Vo svojata analiza na situacijata MKG predupreduva na raspad na vladinata koalicina dokolku Tupurkovski ispadne od pretsedatelskata igra. Vo toj slu~aj, veli izve{tajot, DA najverojatno }e se najde nadvor od Vladata i toa nema so sebe da povle~e predvremeni izbori. Opasnosta za DA, vo vakvo scenario, e celosno raspa|awe na partijata dokolku taa izleze od koalicijata, tvrdat ekspertite na MKG.
Najposle, vo svoite zaklu~oci Kriznata grupa bara od me|unarodnata zaednica da £ pomaga {to mo`e pove}e na Makedonija bidej}i, spored niv, na{ata zemja e edinstvenata Âuspe{na multietni~ka prikazna na Balkanot°. Odnosite me|u Makedonija i me|unarodnata zaednica i posebno KFOR se vlo{eni od krajot na kosovskata kriza. Ekspertite na MKG vo Makedonija po~uvstvuvale silno antizapadno raspolo`enie {to, velat tie, mora itno da se spre~i. ÂMe|unarodnata zaednica mora da gi ostvari finansiskite i drugite vetuvawa dadeni na Makedonija za da se izbegne antizapadno raspolo`enie. Taa mora da stori s¢ za da ne se vlo{at me|uetni~kite odnosi kako rezultat na ekonomski i socijalni problemi°, im prepora~uva MKG na zapadnite prestolnini.

Na kafe-sredbata ne prisustvuva{e samo pretsedatelskiot kandidat na SDSM Tito Petkovski
Na inicijativa na izborinite {tabovi, kandidatite za dobivawe na noviot mandat na pretsedatelskata funkcija vo Makedonija v~era imaa kusa kafe-sredba vo skopskiot hotel Aleksandar Palas. Vo relaksirana atmosfera, ispolneta so vedar duh, prisutnite pretsedatelski kandidati si razmenija `elbi za uspeh na denot na izborite. Edinstveno, bez obrazlo`eni pri~ini, na zaka`aniot sobir ne dojde pretsedatelskiot kandidat na SDSM Tito Petkovski.
Po zaedni~kot pozirawe za grupna spomen-fotografija, vo imeto na pettemina prisutni o~ekuva~i na noviot pretsedatelski mandat, ili, kako {to re~e, po ovlastuvawe na ostanatite, kusa izjava deka pretsedatelskiot kandidat na LDP Stojan Andov, koj naglasi deka zaedni~ki ineres na siet kandidati za pretsedatel na Republikata e ovoj pat da ostvarime fer i demokratski izbori i da is~ekorime napred dako demokratska zemja. Se dogovorivme, re~e toj, da ne se sozdavaat somnevawa vo izbornite rezultati, a potoa i da gi po~ituvame tie izborni rezultati. Voop{to, ovie izbori treba da bidat akt na zajaknuvawe na na{ata dr`ava, na podobruvawe na uslovite na `ivot na site na{i gra|ani i po~etok na nov prosperitet na zemjata, zaklu~i Stojan Andov.
Aspirantot od DA Vasil Tupurkovski doploni deka site kandidati se svesni oti mo`at da dadat golem pridones vo smisla na ovozmo`uvaweto fer i demokratski izbori, izrazuvaj}i ubedenost deka taka mislat i drugite kandidati.
Adutot na VMRO-DPMNE, Boris Trajkovski, oceni deka ova e ne{to {to prv pat se slu~uva vo Republika Makedonija i dobar znak za demokratskite pridobivki i za nivnoto na vodeweto na kampawata, {to zaslu`uva najvisoki ocenki. Mo`am da ka`am deka i mediumskoto pretstavuvawe e na visina, istakna Trajkovski, dodavaj}i oti na toj na~in kandidatite imaa mo`nost vo tekot na ovoj mesec da gi iznesat svoite prigramski viduvawa i ona {to gra|anite go o~ekuvaat od niv. O~ekuvam i 31 oktomvri da pomine taka, vo navistina fer i praveden ambient, kade {to }e pobedi najdobriot, zaklu~i pretsedatelskiot kandidat na VMRO-DPMNE. Osvrnuvaj}i se na zna~eweto na vakvite sredbi na pretsedatelskite kandidati, Trajkovski re~e: I pred ova nie normalno komuniciravme, za{to pred s¢ sme prijateli, taka {to i za vreme na kampawata imavme dosta li~ni kontakti.. i veruvam deka }e imame i mnogu takvi sli~ni kafe-sredbi i po izbornata kampawa.
Zboruvaj}i za svoeto prisustvo na edna vakva sredba, pretsedatelskiot kandidat na PDP Muhamed Halili re~e deka smetal oti postoi potreba od ne{to takvo, a ne od nikakvi najavi od tipot - re{avawe na izborite duri i so primena na fizi~ki sredstva. Moite zalo`bi se za fer i demokratski izbori, pa neka pobedi toj {to }e ja ima pogolemata poddr{ka na gl~asa~koto telo, naglasi Halili.

C.S.

Sto pedeset i pet me|unarodni nabquduva~i od Izbornata nabquduva~ka misija na OBSE,odnosno Kancelarijata na ovaa organizacija za demokratski institucii i ~ovekovi prava -ODIHR, kako i delegacija od 6 ~lena od Parlamentarnoto Sobranie na Sovetot na Evropa , rasporedeni niz zemjata }e go nabquduvaat prviot krug na pretsedatelskite izbori {to }e se odr`i utre.Prvi~nite zaedni~ki zaklu~oci na OBSE -ODIHR i na Parlamentarnoto Sobranie na Sovetot na Evropa {to }e gi opfatat nabquduvaweto na kampawata i nejzinoto pokrivawe od mediumite, kako i zaklu~ocite od nabquduva~ite od denot na izborite }e bidat izneseni na pres-konferencija {to }e se odr`i v ponedelnik.
Inaku, me|unarodnite nabquduva~i }e rabotat vo timovi od po dvajca i sekoj od niv }e raboti vo opredeleniot del od zemjata , posetuvaj}i gi glasa~kite mesta vo nivnata oblast vo tekot na celiot izbira~ki den..Nabquduva~ite isto taka }e popolnat i formular otkako }e go nabquduvaat procesot na prebrojuvaweto na glasovite na glasa~kite mesta .Izbornata nabquduva~ka misija na OBSE e prisutna vo zemjava od 21 septemvri , a vo momentov 13 me|unarodni eksperti se rasporedeni na 8 lokacii vo zemjava. Monitoring procesot gi opfati i mediumite vo tekot na kampawata, koristej}i 6 nabquduva~i a procenka na pokrivaweto na kampawata od strana na TV- stanicite i vesnicite. Delegacijata na Sovetot na Evropa, pak, koja ja so~inuvaat Xosef Debono Grek od Malta , Bjorn von der Esh od [vedska, Hening Gjelerod od Danska ,Gula Hegi od Ungarija, Lat~ezar To{ev od Bugarija i Kristijan Dumitriesku od Romanija na kraj }e izgotvat celosen izve{taj vo vrska so izborite za Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa.

V.K.S.

Zaokru`uvawe na kampawata i vo izborniot molk

Iako izborniot molk po~na od no}eska na polno}, sepak, zaradi terminite na odr`uvaweto na zavr{nie mitinzi na pretsedatelskite kandidati i zaradi celosno zaokru`uvawe na ednomese~nata izborna pretsedatelska kampawa, Redakcijata Nova Makedonija, postavuvaj}i najprofesionalno, na svoite ceneti ~itateli, denes im gi nudi izve{taite za s¢ ona {to se slu~uva{e vo kampawata vo tekot na izminatoto denono}ie.