Korupcijata ne samo {to ne ja iskorenivme, tuku taa zavladea vo najvisokite politi~ki krugovi vo Makedonija. - ^etiri milioni marki za gradskiot vodovod vo Del~evo

Peh~evo, Berovo, 3 oktomvri
Vo ramkite na kampawata za pretsedatelskite izbori deneska pretsedatelskiot kandidat Vasil Tupurkovski prestojuva{e vo Male{evijata. Toj gi poseti selata Rusinovo, Ratevo i Robovo, pri {to ima{e sredbi i razgovori so zemjodelci, sto~ari, mladinci i gra|ani i posebno so ~lenovi i simpatizeri na Demokratskata alternativa.
Vo kinosalata vo Peh~evo Tupurkovski pridru`en od Jovan Andonov, poznat stopanstvenik od Male{evijata odr`a tribina, a vo salata na DTV Partizan vo Berovo, isto taka, govore{e na centralniot miting.
Na sredbite i razgovorite so gra|anite od trite male{evski sela, i dvata op{tinski centra vo Peh~evo i vo Berovo, Tupurkovski govore{e za razvojnite vizii osmisleni preku Demokratskata alternativa i Agencijata za obnova i razvoj. Vo razgovorite so zemjodelcite i sto~arite, Vasil Tupurkovski se zalo`i za osovremenuvawe na proizvodstvoto na hrana, posebno na meso, mleko i nivni prerabotki, pri {to istakna deka mora dr`avata da obezbedi garantirani ceni i garantiran otkup na proizvodite. Isto taka, mora so povolni krediti da investira vo infrastrukturata na selskite naselbi. Toa bilo, e i }e ostane moja preokupacija, podvle~e Tupurkovski. Govorej}i za vnatre{nite aktuelni sostojbi i za nekoi negativni pojavi vo na{eto op{testvo, Tupurkovski re~e deka korupcijata ne samo {to ne ja iskorenivme, tuku taa zavladea vo najvisokite politi~ki krugovi vo Makedonija.
- Politi~kata borba i partiskite interesi gi sopiraat demokratskite procesi vo dr`avata i se {tetni za op{tiot interes na Republika Makedonija. I jas dokolku bidam izbran za pretsedatel, nikoga{ nema da gi prifatam parcijalnite interesi na neformalni grupi i mo}ni poedinci zatoa {to }e bidam pretsedatel na site gra|ani, site }e mi bidat ednakvo va`ni i site ednakvo }e gi za{tituvam bez ogled na razlikite vo pogled na nacionalnosta, veroispovedta, kulturata itn. Ovaa zemja mo`e da opstane samo kako demokratska tatkovina na site nejzini gra|ani, a taa garancija mora da ja dava i prviot ~ovek na dr`avata. Na toj plan ne sum napravil nikakov kiks dosega i nema da napravam vo idnina, bidej}i vo sekoj gra|anin jas gledam samo ~ovek.
Na mitingot vo Spomen-domot na kulturata ASNOM, svojata izborna programa ja izlo`i i pred del~ev~ani. Otkako se zablagodari za poddr{kata na negovata kandidatura so dadenite potpisi za nego toj re~e:
Sakam da ve informiram deka so odluka na Tajvanskata vlada kako podarok na Del~evo mu se dodeleni 4.000.000 marki za izgradba na gradskiot vodovod.
Potoa Tupurkovski govore{e za svojot anga`man preku Agencijata za obnova i razvoj vo obezbeduvaweto stranski investicii, pri {to potcrta deka vetenata milijarda }e bide nadminata do krajot na ~etirigodi{niot mandat na koalicijata, bidej}i samo za devet meseci ve}e se vlezeni vo Makedonija nad 200 milioni dolari. - Za da ima razvoj se potrebni investicii, a niv }e gi obezbedime ne samo od Tajvan, poradi ~ie priznavawe nekoi ne kritikuvaa, tuku i od drugi zapadni zemji i od me|unarodnite finansiski institucii. Slobodnata industriska zona Bunarxik e samo po~etok. Tamu }e bidat izgradeni 38 fabriki, a so nejzinoto zaokru`uvawe }e gi ima stotina. Tamu }e ima vrabotuvawe za mladite, so investicii vo zemjodelstvoto, so izgradba na demokratskite institucii }e se otvori perspektiva za mladite, zatoa nikoj nema pravo na Makedonija da i ja odzeme {ansata za izlez od krizata, re~e Tupurkovski i podvle~e: - Jas kako iden pretsedatel }e predlo`am partneri, investitori, a so tajvanskiot primer, i so primerite na gr~kite partneri se ohrabruvaat i drugi potencijalni investitori da vlo`uvaat vo na{eto stopanstvo, {to e del od na{ata razvojna strategija.
Pokraj negovite zalo`bi preku ministrite na DA za dobivawe na penziskite 8 procenti, Tupurkovski navesti deka ima elaborat i dosega skusenoto od penzionerite da im bide vrateno, a za 134.000 iljadi penzioneri so najniski penzii veti dopolnitelno zgolemuvawe so 10 procenti.
Tupurkovski prestojuva{e i vo Makedonska Kamenica, kade ima{e kratka sredba so ~lenovi i simpatizeri na DA.
Vo pridru`ba na pretsedatelskiot kandidat na DA vo Makedonska Kamenica i vo Del~evo bea pratenikot Amdi Bajram i estradnata umetni~ka Esma Rexepova, koi imaa sredba i razgovori so gra|ani od romska nacionalnost od selata Crnik, od Trabotivi{te i od Del~evo, kako i sredba so op{tinskoto rakovodstvo na nivnata partija i so gra|ani od op{tinata Del~evo.

V. MANEVSKI
Q. KLIN^ARSKA

Liderot na DA istakna deka vistinski sojuznik na Makedonija e Tajvan.-Ako stane pretsedatel Tupurkovski vetuva deka }e gi re{ava site poedine~ni problemi, semejnite i problemite na mladite i na starite

Kriva Palanka, Kumanovo, 4 oktomvri
Ve~erva vo kinosalata vo Domot na kulturata vo Kriva Palanka pred golem broj krivopalan~ani svojata izborna programa ja pretstavi pretsedatelskiot kandidat na DA Vasil Tupurkovski. Vo ramkite na svojata izborna kampawa toj go poseti rudnikot za olovo i cink Toranica kade be{e potpi{an dogovor za kredit vo visina od 300.000 germanski marki, kako po~etok od novata koncepcija za razvoj spored koja naskoro }e se premine na strate{kiot del za realizacija na investicionata programa od okolu pet do {est milioni germanski marki. Dogovor za devizen kredit od po 150.000 germanski marki be{e potpi{an i so akcionerskite dru{tva Tkaa~nica i Predilnica na Tekstilniot kombinat Karpo{, za koj, kako {to istakna Tupurkovski, vo naredniot period intenzivno }e se bori. Tupurkovski na mladite krivopalan~ani im veti i toa deka ovoj mesec }e se po~ne so izgradba na sportska sala koja ve}e vo zimskiot period }e bide vo funkcija i }e slu`i za sportuvwe na mladite.
Obra}aj}i im se na gra|anite Tupurkovski re~e deka vo noviot vek pretsedatelot }e mora da bide sosema poinakov, }e mora da bide sekojdnevno so svoite gra|ani i da im garantira podobar `ivot prezemaj}i ja odgovornosta za sekoj od niv, a ne da izjavuva deka se mali negovite ustavni ovlastuvawa. Makedonija `ivee vo politi~ki visoka tenzija, a stranskiot kapital ja odbegnuva, istakna Tupurkovski poradi {to politi~kite partii odat na radikalni delbi i manipulacii so koi sakaat da go ubedat narodot deka ni{to ne e dobro vo ovaa dr`ava. No, i vo krajno te{ki uslovi poka`avme deka mo`e da se donesat kvalitetni stranski pari. Donesovme investicija vredna pove}e od 130 milioni marki ovoj koncentriran desetmese~en period i pokraj milijardata lagi koi se {irat za mene. Jas nemam vreme da se branam a tie znaat koj im e protivnik za sekoja korupcija i kako pretsedatel na Makedonija koj }e ja iskoreni korupcijata od ovie prostori. Eve utre Vladata na Republika Makedonija }e go dobie mojot predlog posebno naglasi Tupurkovski na 134.000 penzioneri so najniski primawa i socijalno najzagrozeni da im se zgolemi penzijata ne samo za osum nasto tuku za u{te deset nasto.
Zboruvaj}i za noviot inveticionen ciklus koj kako {to re~e Tupurkovski }e prodol`i i vo narednite {est do sedum godini }e se sozdadat mo`nosti kone~no privatniot kapital da vleze vo Makedonija i taa da do`ivee intenziven razvoj. Za da se doka`e deka jas ne treba da bidam pretsedatel politi~kite partii pravat opstrukcii. Za da se uspori tempoto na investiciite. No i pokraj site nevistini ne mo`am da premol~am deka vistinski sojuznik na Republika Makedonija i e sepak Repulika Kina Tajvan. Site 130 milioni marki koi gi vlo`uvme poteknuvaat od Tajvan dodeka celiot svet ni dade samo 60 milioni dolari. Tajvan e najmo}nata ekonomska velesila so najgolemi devizni rezervi kade se {koluvaat na{i mladi lu|e koi }e rabotat vo tajvanskite fabriki vo zonata. A edinstvenata vistina za neotpo~nuvaweto na izgrdba na zonata koja }e bide najkrupniot dvigatel za industriskiot razvoj e sporosta na makedonskata birokratija koja ne e sposobna da gi izdade neophodnite dozvoli na koi postojano insistira Republika Kina Tajvan za da mo`e da zapo~ne so izgradbata.
Jas kako pretsedatel re~e na krajot Tupurkovski 24 ~asa }e vodam gri`a za sekoj gra|anin i }e komuniciram so sekogo na sekoe mesto i vo sekoe vreme re{avaj}i gi site poedine~ni problemi, semejnite problemi, problemite na mladite i starite i kon~eno problemite na Republika Makedonija.
Ve~erva vo golemata sala na centarot za kultura Trajko Prokopiev vo Kumanovo, Tupurkovski ja promovira{e svojata izborna programa i pred kumanov~ani. Vo svoeto obra}awe pred prisutnite najprvin re~e deka ima moralno pravo a ja vodi Makedonija vo 21 vek, ne zaradi toa kako {to re~e {to sum najpameten tuku zatoa {to sum demokrat i gi po~ituvam site gra|ani bez ogled na nivnata nacionalna, verska i druga pripadnost.
Tupurkovski ponatamu naglasi deka ne mo`e vo najvisokite sferi na vlasta, vo politikata, vo dr`avata, najva`no da im bide koi pozicii }e gi zazemat vo op{testvoto za da gi tormozat drugite, tuku nekoj mora a zastane na stranata na gra|anite. Jas sum tuka i }e dadam s¡, ne me interesira niedna sankcija, niedna kritika moralno }e gi zastapuvam svoite gra|ani vo Republikata i taka mora da se vodi dr`avata.
Govorej}i za noviot ekonosmki ciklus so koj Makeodnija treba da vleze vo 21 vek, Tupurkovski naglasi deka denes vo kumanovskiot ko`arski kombinat potpi{al dogovor za 400.000 marki za obnovuvawena proizvodstvoto i polovina od rabotnicite da se vratat na rabota a }e go pomogneme i investicioniot razvoj na ovaa kompanija vo elektrodistribuciajta vo ovoj grad }e bidat vlo`eni 300.000 germanski marki za novo p roizvodstvo na elementi na flourescentni svetilki, }e go pomogneme Tutunskiot kombinat da najde strate{ki partner, a vo oktomvri }e zapo~ne izgrdba i na nova sportska sala vo Kumanovo kako edna od 270 planirani vo zemjava.
Govorej}i zapolitikata na Balkanskite prostori kandidatot na Demokratskata alternativa za pretsedatelskite izbori Vasil Tupurkovski naglasi deka ne mo`e da se vodi politika na izolacija na Balkanot, bidej}i Makeodnija pripa|a i na toj p rostori no i na Evropa kadem o`eme da bidemeramnopravni so drugite dr`avi.

@.Cvetkovska
B.Burnazovski

Liderot na DA re~e deka vo zemjava vleguvaat u{te 130 milioni marki i oti }e bidat potpi{ani i novi dogovori za stranski investicii

[tip, Probi{tip, 5 oktomvri
Popladnevo, na patot na svojata izborna kampawa, pretsedatelskiot kandidat n a DA, Vasil Tupurkovski, prestojuva{e vo op{tina Karbinci.
Pred nasobranite gra|ani vo selata Argulica i Karbinci, Tupurkovski ja iznese svojata programa za izvlekuvawe na zemjata od nepovolnata ekonomska sostojba, dokolku bide izbran za pretsedatel na dr`avata, pritoa naglasuvaj}i deka e taa sostaven del na programata na DA.
Pokraj 200-te milioni amerikanski dolari, {to od po~etokot na godinata Agencijata za razvoj gi donese vo zemjata, vo momentov, vo zemjava vnesuvame novi 130 milioni germanski marki, koi do krajot na ovoj mesec treba da go o`iveat dokraj zamrenoto makedonsko stopanstvo, re~e Tupurkovski.
Ona {to ovde sakam da go izjavam ekskluzivno, e deka ve}e utre, so najgolemata svetska organizacija za vodostopanski pra{awa Vivendi, }e potpi{eme dogovor za finansirawe i izgradba na preskapiot Hidromeliorativen sistem Zletovica,koj }e go prerodi zemjodelieto, stopanstvoto i `ivotot na naselenieto od celiot isto~en region vo dr`avata, naglasi toj. Pritoa dopolni deka investicijata vo Zletovica }e iznesuva 120 milioni marki, koi vo ovaa zemja nikoj do sega ne uspea da gi obezbedi.
Vtoriot ekskluzivitet, {to go soop{ti pretsedatelskiot kandidat na DA, e deka obezbedil 10 milioni germanski marki, so koi, ve}e po dva-tri dena }e po~ne proizvodstvoto vo site proizvodstveni edinici na {tipskiot tekstilen kombinat Makedonka, koi pove}e od edna godina ne rabotat.
Sakam da ve zamolam da mi pomognete da me izberete za pretsedatel na Republika Makedonija, a potoa zaedno da ja popravime sostojbata vo ovaa zemja, da ja izdigneme na povisoko nivo, da gi re{ime golemite problemi so koi momentno se sudruvame i Makedonija da ja povedeme vo 21 vek, istakna na ve~era{niot predizboren miting Vasil Tupurkovski vo Probi{tip.
Vo prepolnetata sala na Domot na kulturata, Tupurkovski najprvin zboruva{e za toa deka ulogata na pretsedatelot na Republika Makedonija e toj da bide tatko na nacijata i deka toj mora celosno da gi za{titi gra|anite na Makedonija i da gi povede vo preobrazba na zemjata. Tokmu zatoa jas sum ubeden, re~e Tupurkovski, deka vie znaete koj mo`e najdobro da ve za{titi i deka od 31 oktomvri, dokolku me izberete, }e ja imate mojata za{tita.
Potoa toj zboruva{e za ekonomskata sostojba vo zemjata, soop{tuvaj}i deka za izminatite deset meseci vo Makedonija se vneseni 200 milioni dolari stranski kapital i oti toa ne e dovolno. No ve}e se sozdadeni prvi~nite preduslovi za otpo~nuvawe na procesot na u{te pozabrzan razvoj na Makedonija, koja so krupni ~ekori mora da odi napred i, preku Agencijata za obnova i razvoj, }e bidat investirani 130 milioni dolari, dopolni Tupurkovski
Na krajot Tupurkovski se obrati i do negovite politi~ki protivkandidati i re~e deka }e bide dobro dokolku i tie namesto lagi i kleveti, da vetat {to }e napravat i koja investicija }e ja donesat, pa gra|anite na Probi{tip da go po~uvstvuvaat blagodetot od noviot pretsedatel.

N. Nakova
Q. Sazdo

Liderot na DA re~e deka nad 200.000 marki }e se investiraat vo konfekciskata organizacija Edinstvo

Struga,6 oktomvri
Jas sonuvam deka ve}e sme izlezeni od krizata, sonuvam da nema socijalni problemi, ama imame pove}e od bilo koga porano. No, ubeden sum deka mo`eme da gi nadmineme i deka za toa ni treba eden edinstven stav, a toa e pretsedatelot da go izbirame kako gra|anin, kako prv javen slu`benik na ovaa zemja. Ovie zborovi mo`at da bidat natprevar me|u kulturni lu|e, kandidati koi }e gi iznesat svoite programi i }e gi baziraat na toa {to go storile vo `ivotot, za da im doka`at na gra|anite deka se sposobni da vodat. Ova, na po~etokot vo svojot nastap vo salata na Domot na kulturata vo Struga ve~erva go istakna pretsedatelskiot kandidat na DA Vasil Tupurkovski.
Otkako gi elaborira aktivnostite i anga`iranosta i na negovata partija i na Agencijata za razvoj, toj otvoreno ka`a, deka edna godina zboruvame za promeni. Mo`ebi ne sme uspe{ni do kraj. Jas tvrdam deka i ne sme uspe{ni do kraj. Ne mi e te{ko toa da go priznam. Koj raboti }e gre{i sekoga{, a koj gre{i mo`e da gi popravi svoite gre{ki ako raboti. Koj ne raboti ni{to, nema da gre{i, no nikoga{ nema da bide vo situacija da ja dobie doverbata kaj gra|anite.
Potoa Vasil Tupurkovski ja iznese finansiskata programa za investirawe na novi proekti vo Struga. Re~e deka denes e potpi{an dogovor vo fabrikata Stru`anka vo vrednost od 300.000 marki za obrtni sredstva, za obnova na proizvodstvoto i za nabavka na repromaterijali, za da prodol`i procesot na proizvodstvo pri obezbeden evropski pazar, so novi vrabotuvawa. Nad 200.000 marki za obrtni sredstva }e se investiraat i vo konfekciskata organizacija Edinstvo, so {to }e se odr`i proizvodstvoto i }e se vratat rabotnicite na rabota.
Vo seloto Radoli{ta }e se izgradi motel vo vrednost od 400.000 marki, a obezbedeni se i pari za izgradba na sportska sala vo OU Josip Broz Tito vo Struga. Spored planot, ve}e ovoj mesec niz gradovite vo Makedonija }e po~ne izgradbata na dvaesetina sportski sali. A site velat: kade se 280 sali na Tupurkovski? Im pora~uvam so seta moja odgovornost: za ~etiri godini }e gi izgradime, zatoa {to se neophodni, a toa ne e politi~ki marketing.
Agencijata za obnova i razvoj obezbedi ovoj mesec investicija od 660.000 marki, za potrebite na industrijata i zemjodelstvoto.
Na krajot Vasil Tupurkovski ka`a deka }e bide pretsedatel na site gra|ani, za{to nema drug son osven prosperitet na Makedonija. I toa ne e son, toa e jave, realnost, ako zapneme, }e go napravime. Vo tekot na svojot prestoj, Vasil Turpukovski ima{e sredba so `itelite i na Op{tinite Vev~ani i Labuni{ta, a ja napravi i voobi~aenata pro{etka i niz stru{kata ~ar{ija.

N.Bajo

Vo izminatite deset meseci uspe{no ja konstituiravme vlasta, no toa ne zna~i deka nema{ gre{ki i propusti, posebno vo odnosot na gra|anite, istakna pretsedatelskiot kandidat na DA

Gevgelija, 7 oktomvri
Pretsedatelskiot kandidat na DA Vasil Tupurkovski ve~erva ima{e promotivni nastapi pred gra|anite na Bogdanci i Gevgelija. Pritoa, izrazi uveruvawe deka se nao|ame vo prvata faza od noviot investicionen ciklus.Bidej}i vo zemjata vo zna~itelno te{ki okolnosti koga celiot Balkan e nestabilen, a Makedonija e del od toj prostor,istakna toj, nie imavme seriozna zada~a vo ovie prvi 10 meseci da ja konstituirame novata vlast, da se razbereme kako taa treba da funkcionira, a vo uslovi na vojna na na{ite granici da privle~eme stranski kapital i seto toa go napravivme na eden na~in koj go smetam za uspe{en. Zatoa {to vo zemjata vlegoa okolu 200 milioni dolari i zatoa {to vo izminative desettina dena koncentrirano investirame i vlo`uvame evtini sredstva koi }e se oplodat niz proizvodstvoto, za prvpat, vo poslednite 10 godini.
No, isto taka ne treba da se falime, naglasi Tupurkovski, deka s¢ sme napravile, bidej}i vo ovaa prva godina na eden nov priod na vlasta imame mnogu nesmasnosti, krupni gre{ki i propusti, posebno vo odnosite so gra|anite, jas ne sakam na nieden na~in da ja pravam Vladata i na{eto u~estvo vo nea. Sepak, imame {ansi da gi nadmineme tie problemi.
Tupurkovski izrazi sigurnost deka zaedno so AOR mo`e da bide nositel na pove}egodi{en investicionen ciklus, ne kriej}i ja svojata v~udonevidenost koga se nudi re{enie za FENI ili pak za katastrofalnoto vodosnabduvawe vo Veles, da slu{ame elementarni nevistini deka vele{kata voda za piewe e kvalitetna, a od druga strana, koga kavadare~kiot kombinat e pred zavr{nica, da se pravat pre~ki samo od politi~ki,a ne i od op{testven interes na gra|anite.
Inaku, pred promotivniot sobir vo Gevgelija Vasil Tupurkovski potpi{a dogovor so direktorot na vodostopanskoto pretprijatie Povardarie \or|i Kararizov za izgradba na ~etiri mali akumulacii na Srndarska Reka, Streli{ta, Lira i @abe~ka Reka. Spored dogovorot, Agencijata za obnova i razvoj }e obezbedi ma{ini vo vrednost od 1,2 milioni germanski marki i obrtni sredstva vo iznos od 800.000 germanski marki.
Pretsedatelskiot kandidat na DA Vasil Tupurkovski, denes popladne vo letnata sala na Domot na kulturata se prestavi pred gra|anite na Valandovo i naglasi deka dokolku bide izbran za pretsedatel Republika Makedonija }e ja izgradi kako moderna, evropska i razviena zemja. Naedno potencira{e deka }e se zalaga za izvlekuvawe na zemjata od te{kata ekonomska kriza, i socijalna beda. Pritoa, dodade deka Agencijata za obnova i razvoj gi ima obezbedeno prvite sredstva za ostvaruvawe na ekonomskiot investicionen ciklus.
Prviot alternativec pobara poddr{ka za pretsedatelskata kandidatura od gra|anite na Op{tina Valandovo i im veti deka za razvojot na infrastrukturata vo gradot i vo pogolemite selski naselbi }e bidat investirani okolu 400.000 germanski marki za infrastruktura kako i 200.000 germanski marki za kanalizacijata.

K. Jani{liev
K.Kajdamov

Debar, 8 oktomvri
Popladnevo pretsedatelskiot kandidat Vasil Tupurkovski ima{e promotivni nastapi vo Debar i vo novoformiranata op{tina Centar @upa kade {to pred gra|anite gi elaborira{e aktivnostite i anga`iranosta na negovata partija i na Agencijata za razvoj.
Na{ite me|usebni razliki vo kulturnata, nacionalnosta i verata gi smetam za bogatstvo na Makedonija zatoa {to site mudri zemji {to uspeaja vo istorijata, posebno vo Evropa, no i sekade vo svetot kade {to ima uspe{ni primeri sostaveni od pove}e narodi od pove}e religii na{le re{enija za me|usebnata tolerancija. Sfatile deka ako se karaat }e stanat plen na manipulacii od politi~ki karakter i toga{ mo`e da ima vojni, mo`e da ima ekstremni re{enija kako na primer vo porane{nite jugoslovenski prostori. Ako ne razbereme deka treba da rabotime zaedno edni so drugi ako ne razbereme deka ni toa {to se vika so`ivot ne e vistinskata formula, nie treba vo Republika Makedonija zaedno da `iveeme, zaedno da gi re{avame problemite, da predni~ime vo primerot na Balkanot i Evropa. Jas kako pretsedatel na Republika Makedonija, re~e Tupurkovski garantiram celosna i potpolna ramnopravnost na site gra|ani na Republika Makedonija a vi pora~uvam da go ~uvate Debar i Republika Makedonija, kako edinstveno rodno mesto ili tatkovina. Nemame ni{to drugo osven tatkovina Republika Makedonija za site nejzini gra|ani. Otfrluvaj}i gi obvinuvawata na negovite protivkandidati vo izbornata kampawa toj na debar~ani im veti izgradba na sportska sala efektuirawe na tekstilniot kombinat Novost za {to denes pri prestojot be{e potpi{an dogovor so Agencijata za razvoj so po~etni 200.000 germanski marki za restartirawe na del od pogonite. Potoa izgradba na drugi infrstrukturni objekti, a za site gra|ani na Makedonija Tupurkovski veti sovremeno obrazovanie vo 21 vek i besplatno zdravstvo. Toa zna~i deka sobranite 130 milioni marki vo izminative deset meseci }e bidat intnezivno investirani. Popladnevo na `itelite od novoformiranata op{tina Centar @upa Tupurkovski im veti deka }e gi reaktivira dvete fabriki i toa Famord i Crvena zastava za {to vo prvo vreme }e se investiraat okolu 130.000 germanski marki. Isto taka, toj veti deka na ova podra~je }e izgradi sportska sala, potoa celosno re{avawe na vodosnabduvaweto na ova podra~je a za sto~arite povolni krediti.
Makedonija so celosna ramnopravnost na gra|anite }e uspee da gi nadmine te{kotiite i da vleze vo 21 vek. Jas sum podgotven so site gra|ani na Makedonija na nekolku frontovi da napravime razliki od ona {to go imavme dosega i toa vo ekonomskiot `ivot. Se dodeka ne gi re{ime problemite dr`avata da izleze od dlabokata desetgodi{na kriza }e bidam aktiven prtsedatel, re~e pretsedatelskiot na DA Vasil Tupurkovski na predizbornata tribina {to se odr`a vo centarot na novoformiranata op{tina Rostu{e. ]e nastojuvam prodol`i Tupurkovski vo Makedonija da se vovede moderno obrazovanie, da pobedi idejata za kompjuterizacija na site u~ili{ta i vo selata, a isto taka i za sovremeno zdravstvo za koe me~taat gr|anite. Vo Makedonija po~na nov razvoen investicionen ciklus i gi informiram `itelite na Op{tina Rostu{e deka Agencijata za obnova i razvoj }e investira 200.000 germanski marki za restartirawe na tekstilniot pogon Skutes vo selo Skudriwe, 300.000 germanski marki za vodovodot vo Rostu{e, }e se izgradat sportski sali vo Rostu{e i @irovnica, a za neodamna izgorenoto u~ili{te vo selo @irovnica }e bidat vlo`eni 130.000 germanski marki. Isto taka so stranski partner }e bide aktiviran zatvoreniot pogon na Makpetrol vo selo Rostu{e a }e bidat vlo`eni i zna~itelni sredstva za razvoj na sto~arstvoto vo sto~arskata zadruga vo selo Trebi{te.

P. Trajkoski
K. Kiproski

Zaedni~kite interesi na gra|anite na Republika Makedonija treba da imaat prioritetno mesto vo nastojuvaweto da se otvori nov investicionen ekonomski ciklus

Kavadarci, 11 oktomvri
Tupurkovski na sino}e{niot miting vo Kavadarci go naglasi op{tiot - zaedni~ki interes na gra|aninot, nasproti posebnite politi~ki interesi na partiite, koi vo ovoj moment na izbor na pretsedatel na dr`avata kako da zaboravaat na toa i ja vle~at zemjata na razli~ni strani. Kako dokaz toj go prezentira{e primerot so FENI {to za nego e mo{ne jasen so potpi{uvaweto na preddogovor so strate{ki investitor koj poka`a gotovnost za obezbeduvawe uslovi za eksploatacija, modernizacija i obnovuvawe na proizvodstvoto na vtorata tehnolo{ka linija, so {to }e se sozdadat uslovi i za novi vrabotuvawa. Pra{aweto na FENI, naglasi toj, se re{ava vo paket so Jugohrom od Jegunovce koi pretstavuvaat dva ogromni ekonomski potencijali za Makedonija. Povikuvaj}i ja Vladata kone~no da go stavi svojot potpis na dogovorot za ovie kapaciteti, toj podvle~e deka so toa definitivno }e se stavi kraj na politi~kite re{enija {to vo minatoto go optovaruvaa kavadare~kiot kapacitet za nikel - FENI.
Ekonomskite merki, za Tupurkovski }e bidat preduslov za nadminuvawe na krizata koja dlaboko ja pritiska Makedonija od site strani. Soznanieto deka vo mnogu slu~ai, kako na primer i pri otkupot na grozjeto nekoi kombinati odbivaj}i gi ponudenite sredstva od 10 milioni marki, ednostavno se obidoa da predizvikaat politi~ki problem na {teta na proizvoditelite i dokaz pove}e deka za nekoi pova`ni se poedine~nite politi~ki interesi od op{tite zaedni~ki za prosperitet na ovaa granka. Obidite preku partiskite interesi da se podeli trudot na malite toj gi okarakterizira kako mo{ne {tetni. Grozjeto nudi realni {ansi za prosperitet i mora da se znae vistinata za ovogodi{niot otkup. Vistinata deka preku Agencijata za obnova i razvoj obezbedivme 10 milioni marki koi im gi stavivme na raspolagawe na ~etiri kombinati za da ja podignat otkupnata cena. Ekonomskata analiza poka`a deka ima mo`nosti za zgolemuvawe za 30 nasto {to e op{t interes za proizvoditelite. No, se slu~i sprotivnoto op{tiot interes e sopren, zatoa {to nadvladea politi~kiot interes. Edna partija preku Tikve{, a drugata preku ministerot za zemjodelstvo go suspendiraa op{tiot interes na proizvoditelite. So re{avaweto na startot na 1999 godina, za zgolemuvawe na otkupnata cena na grozjeto i re{enieto {to go ponudivme za zalihite na belo vino za {to isto taka Agencijata obezbedi 3,8 milioni marki se sozdavaat uslovi planiranite aktivnosti za prosperitet na ovaa granka da se realiziraat vo celost.
Me|utoa, parcijalnite interesi na politi~kite partii ne go dozvolija toa.
Ova ne se partiski izbori, re~e toj, ovie izbori se za pretsedatel {to gra|anite samite }e go izberat po toa koj {to pravel i koj kolku mo`e da napravi za idninata na Republika Makedonija. Toa treba da bide li~nost {to nema da pravi nikakvi presmetki, kalkulacii, nitu za partii na koja i pripa|a nitu za privatni i li~ni celi, tuku }e raboti za interesite na gra|anite.
Inaku, Tupurkovski svojata prezentacija ja zapo~na so obikolka na pove}e naseleni mesta vo op{tinite Kavadarci i Rosoman. Najnapred toj razgovara{e so `itelite na Rosoman i Sirkovo, a gi poseti i Drenovo, Lozarci, Sopot i Vata{a, kade {to pred spomenikot na zaginatite vata{ki mladinci vo Mokli{te i spomen bistata na narodniot heroj Stra{o Pinxur polo`i sve`o cve}e.

Spored liderot na DA, nema pretsedatelski kandidat koj li~no poznava pove}e lu|e vo Makedonija od nego. - Tupurkovski gi razbira politi~kite otpori vo vrska so tajvanskiot proekt, no pobara da se vidat i ekonomskite momenti

Prilep, 13 oktomvri
Ako ja nemav va{ata poddr{ka , ova {to go pravam }e ode{e te{ko, no bidej}i ja imam, }e odi lesno i na krajot }e pobedam, }e pobedime zaedno, im pora~a sino}a na prilep~ani pretsedatelskiot kandidat Vasil Tupurkovski vo prepolnata sala na Domot na kulturata Marko Cepenkov. Prodol`uvaj}i da govori za onie nevernite koi sakaat da ja zaprat vistinata, toj re~e deka vistinata ne se zapira so nitu edna sila. Taa }e dojde, rezultatite }e bidat tuka i toga{ sekoj }e se seti na onie {to neosnovano me napa|aat i me kritikuvaat.
- Ova se pretsedatelski izbori, a ne partiski, naglasi Tupurkovski. Gra|anite imaat pravo edna{ vo pet godini da presmetaat, da vidat {to bilo, da pomislat {to }e bide na pragot na 21 vek i da ocenat koj e toj nivni sogra|anin komu mo`at da mu dadat doverba za pretsedatel na Makedonija. Jas sum eden od konkurentite za pretsedatel i ne krijam deka sakam da bidam toa. Ne slu~ajno me vikate Cile, dragi gra|ani, oti mo`ete slobodno, sekoga{ vo 24 ~asa da komunicirate so mene. Nema pretsedatelski kandidat vo Makedonija koj li~no poznava pove}e lu|e od mene. Ako ima, ako najdete takov kandidat, jas se povlekuvam. Jas ne sum od onie lu|e koi ni{to ne pravat za da ne zgre{at. Jas pravam i }e pravam, i mo`ebi }e zgre{am. Toa e ~ove~ki, re~e toj.
Gra|anite mo`at i treba da mu veruvaat edinstveno na pretsedatelot na Republikata. Na partiite ne mo`e da im se veruva bezrezervno, za{to tie pravat s¢ za da pobedat, a gra|aninot ne bara partiski pobedi, tuku pobeda za svoj podobar `ivot, za idninata na svoite deca, za vlez vo 21 vek kako {to treba.
Za da se ostvarat zada~ite {to gi ima pretsedatelot na Republikata, Tupurkovski pred prilep~ani iznese mislewe deka toa e mo`no barem za mene, re~e toj, bidej}i jas }e bidam aktiven pretsedatel, }e ja presretnam sekoja vlast, }e ja po~ituvam sekoja va{a volja, }e ja stavam vo procesot na odlu~uvawe, }e £ se ka~am na glava, toa odnapred go ka`uvam, na sekoja vlada, na sekoj premier, na sekoj parlament... Ne se pla{am od nikakov pritisok, od nikakva kritika i napad.
Osvrnuvaj}i se na takanare~eniot tajvanski proekt, koj, spored Tupurkovski, nekoi sakaat da go prika`at samo kako proekt od kogo nie imame samo {teta a nikakva korist toj re~e deka gi razbira politi~kite otpori, no pobara da se vidat i ekonomskite momenti. Vo toj kontekst toj go poso~i ona {to denes Agencijata za obnova i razvoj go stori vo Prilep -potpi{a dogovori: 500.000 marki za AD Prilepec za nabavka na repromaterijali; za fabrikata Partizan 630.000 marki za surovini i repromaterijali; ponudi dogovor za 1.200.000 marki za dovr{uvawe na sportskata sala Makedonija, no direktorot odbi da go potpi{e dogovorot; vo Metal 200.000 marki; vo Metalotehnika 680.000 germanski marki; za Dobre{te sredstva za priklu~ok vo regionalniot vodovod, vo La`ani za dogradba na lokalniot pat, vo Crnili{te za izgradba na brana 300.000 marki; vo Desovo, Kanatlarci i Krivoga{tani intervencii za u~ili{nite zgradi, kompjutersko opremuvawe i sli~no.

T. LOKVENEC

Ova ne se partiski izbori, pora~a Tupurkovski, ami gra|anite sami }e ocenat koj mo`e da gi povle~e napred kon 21 vek. - @elbi za dobar uspeh na Stojan Andov, iako toj na pres-konferencija pobaral krivi~na odgovornost za Tupurkovski zatoa {to se investiralo za vreme na izbornata kampawa

Ki~evo, Makedonski Brod, 14 oktomvri
Vo svojata izborna prezentacija pred gra|anite na Ki~evo pretsedatelskiot kandidat na DA Vasil Tupurkovski sino}a vo golemata sala vo Domot na kulturata re~e deka pra{awe na pragot na 21 vek e dali Makedonija so ovie izbori mo`e da napravi is~ekor napred. Ubeden sum deka vistinskite re{enija na problemite vo Makedonija se nao|aat me|u nas, me|u pretsedatelot i gra|anite. Pretsedatelot mora da gi za{titi svoite gra|ani i da go menuva op{testvoto zaedno so niv, re~e Tupurkovski.
- Ne mi e `al da vlo`am s¢ {to znam i mo`am. Mojata borba e da pogledneme napred, lu|eto da ja prifatat vistinata, oti lagite ne ni pomagaat, tie ne gi re{avaat problemite. Jas ne nosam ni{to ekskluzivno, istakna toj, no }e bidam pretsedatel koj }e raboti uporno zaedno so site vas za izvlekuvawe na Makedonija od te{kata ekonomska kriza. Ovaa zemja }e ja povle~eme napred samo ako zastaneme zad op{tite i zaedni~kite interesi. Liderot na DA pora~a deka }e gi povika politi~kite subjekti da ne se delat, tuku zaedni~ki da rabotat za strategiskite interesi na zemjava. Ova ne se partiski izbori, gra|anite sami }e ocenat koj mo`e da gi povle~e napred kon 21 vek, a jas apsolutno }e napravam s¢ za Makedonija, re~e Tupurkovski.
Obra}aj}i im se direktno na negovite konkurenti vo pretsedatelskata trka, toj re~e: Dosega ne sum komentiral nikogo od pretsedatelskite kandidati, no ve~erva }e napravam isklu~ok. Vo Agencijata za obnova i razvoj v~era odr`avme pres-konferencija zaedno so direktorot na germanskata firma Klariant. Pritoa soop{tivme deka potpi{avme dogovor za sorabotka, so koj pove}e makedonski pretprijatija }e koristat kreditni linii za nabavka na surovini od ovoj poznat germanski konzorcium, za {to tie se obvrzaa da ovozmo`at i plasman na makedonskite proizvodi na pazarite na koi dosega ne se plasirale. No eden od kandidatite, Stojan Andov, odr`a pres-konferencija i pobara krivi~na odgovornost za mene zatoa {to se investiralo za vreme na izbornata kampawa vo Makedonija. Sepak, da go zaboravime toa. Jas na Andov mu po`eluvam najdobar uspeh. Ako gi ubedi gra|anite deka toj e vistinskiot kandidat, tie sigurno }e go izberat, re~e Tupurkovski.
Vo okolinata na Ki~evo Tupurkovski prestojuva{e i vo op{tinite Zajas, Oslomej, Drugovo i Vrane{tica, kade {to razgovara{e so `itelite na pove}e naseleni mesta. Vo Zajas, Tupurkovski veti izgradba na sto~arska farma so sredstva od Agencijata za obnova i razvoj. So novata proizvodstvena firma JAPA - metal, so sedi{te vo Op{tina Vrane{nica, Tupurkovski potpi{a dogovor za kredit vo visina od 220.000 germanski marki.
Vo ramkite na predizbornata turneja, Tupurkovski v~era prestojuva{e vo Makedonski Brod i vo novoformiranata op{tina Plasnica. Obra}aj}i im se na gra|anite na Makedonski Brod, toj me|u drugoto istakna deka ima bezbroj pra{awa na koi mora da im se zavrtime bez politi~ki interes. Ne gi napa|am drugite kandidati, oti ne me interesiraat nivnite platformi, re~e toj, no zatoa sakam pred gra|anite da ja objasnam mojata pozitivna platforma za ponatamo{en rast na op{testvoto, za novi realni perspektivi, posebno za decata, za mladite i za edna nova {ansa za Makedonija vo 21 vek.
Govorej}i za po~etokot na investicioniot ciklus, Tupurkovski re~e deka ima problemi duri i vnatre vo Vladata, no istakna deka, ne saka da zvu~i kako kriti~ar, tuku deka pove}e saka da dava konkretni predlozi za izleguvawe od problemite. Vo toj kontekst toj uka`a deka ne e dobro zaradi edni izbori da se zaboravi na op{tite interesi na zemjata i tokmu sega nekoj da se se}ava da gi ko~i procesite na restartirawe na kapacitetite, izleguvawe od ste~aj na kompaniite. Na sobirot vo Plasnica, Tupurkovski na gra|anite im veti deka preku Agencijata za obnova i razvoj }e bidat izdvoeni 300.000 germanski marki za dogradba na vodovodot {to }e bide povrzan na regionalniot vodovod Studen~ica i za rekonstrukcija na vodovodnata mre`a vo op{tinskiot centar Plasnica.

V. TANESKI
S. DAM^EVSKI

Strumica, 15 oktomvri
Ova ne se partiski izbori i ne mo`e da se tvrdi deka partiite }e imaat korist od ovie izbori. Se razbira deka partiite se sostaven del na novoto vreme i na noviot politi~ki sistem vo koj vlegovame mnogu smelo i re{itelno. No, koga stanuva zbor za pretsedatelskite izbori, gra|anite izbiraat gra|anin, gra|anite izbiraat li~nost, a ne partija. Ova, me|u drugoto, sino}a go istakna Vasil Tupurkovski pri pretstavuvaweto na svojata izborna programa pred gra|anite na Strumica. Naglasuvaj}i deka pretsedatelot ima naj{iroka politi~ka baza i deka samo nego go izbiraat gra|anite, toj re~e deka sosema normalno e tie da o~ekuvaat pretsedatelot da bide celosno aktivna li~nost i vistinski pretsedatel.
- Nego ne mo`e da go snema ili toj da se pasivizira. Toj ne mo`e da ostane samo na terenot na me|unarodnite odnosi kade {to mora da bide bidej}i ja pretstavuva zemjata, tuku pove}e od s¡ pretsedatelot na Republika Makedonija mora da bide so gra|anite i da misli na niv. Toj mora da se zalaga za re{avawe na site nivni problemi, a na ovie izbori jas pred gra|anite izleguvam so celosna vizija za ona {to }e go postigneme i za rezultatite {to }e gi imame vo prvite pet godini od 21 vek, {to se sovpa|a so pretsedatelskiot mandat, re~e Tupurkovski.
Obrazlolo`uvaj}i gi osnovnite nasoki na svojata izborna programa, toj istakna deka site mora da gi prepoznavaat i da bidat edinstveni okolu dr`avnite interesi. Ne mo`e za {to bilo da bideme eden protiv drug. Se znae {to e dr`aven i op{t interes. Mora da se znae teritorijalniot integritet, toj mora da ostane nedopirliv i nikoj ne smee da ja zagrozi Republika Makeodnija, nitu odnadvor nitu odnatre. Po integritetot, sleduva ekonomskiot razvoj kako najvisok interes na gra|anite i vitalen interes na dr`avata. I, se razbira, bezbednosta i demokratijata koi, isto taka, mora da bidat ednakvi i neprikosnoveni za site gra|ani, a duri potoa sleduvaat site ostanati interesi koi mo`at da bidat razli~ni, no sepak se sveduvaat na kvalitetot na `ivotot, organiziranosta i efikasnosta na zdravstvoto, kvalitetot na obrazovanieto, borbata protiv drogata, korupcijata.
Vo ramkite na negoviot prestoj vo Strumica i strumi~kiot region, Vasil Tupurkovski se pretstavi i pred gra|anite na novoformiranite op{tini Novo Selo, Bosilovo i Murtino. Pri posetata na fabrikata za konfekcija i trikota`a Edinstvo vo Strumica, toj so direktorite od pet pretprijatija potpi{a dogovori za dodeluvawe na povolni krediti od okolu 1,3 milioni marki. Poto~no, so direktorot na Edinstvo potpi{a dogovor za kredit od 200.000 marki za obnova na ma{inskiot park, so direktorot na DOO Strumi~ko pole za kredit od 250.000 marki za rekonstrukcija na Vinarskata vizba, so direktorot na pretprijatieto Maks za kredit od 300.000 marki za nabavka na lenta za prerabotka na kikiritki, so direktorot na pretprijatieto Xovi za kredit od 400.000 marki za otkup na kikiritki i zelka i so direktorot na pretprijatieto Feno za 150.000 marki za dogradba na sviwarska farma i za nabavka na rasni sviwi.

A.Maninski

Skopje, 17 oktomvri (MIA)
Poradi itni konsultacii, pretsedatelskiot kandidat Vasil Tupurkovski od v~era se nao|a vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi, doznava MIA od Izvr{nata kancelarija na Demokratskata alternativa vo Skopje.
Kako {to ni be{e soop{teno, od ponedelnik prodol`uvaat aktivnostite na Vasil Tupurkovski vo ramkite na pretsedatelskata kampawa.

Vladata i nejzinite ministri od partisko-politi~ki motivi ne mi dozvoluvaat da upravuvam so raspredelba na parite, istaknuva Tupurkovski, no pora~uva deka idniot pretsedatel nema da go suspendira op{tiot interes na Republika Makedonija za nekakov me|upartiski dogovor

Sveti Nikole, [tip, 20 oktomvri
Po nekolkudnevna pauza, poradi prestojot vo SAD, za {to s¡ u{te oficijalno ne se objaveni nikakvi detali, pretsedatelskiot kandidat Vasil Tupurkovski ja prodol`i predizbornata kampawa vo Sveti Nikole i vo [tip, pri {to posebno se osvrna na nastanatiot spor okolu raspredelbata na sredstvata od kreditite.
Govorej}i za otpo~natiot investicionen ciklus, vo Domot na kulturata vo Sveti Nikole, Tupurkovski na gra|anite im pora~a deka nema teorija toj da bide zapren, bidej}i, kako {to re~e, presmetano e da ima novi rabotni mesta, da ima obnova na proizvodstvoto, da ima investicii i novi obrtni sredstva, no ne so kamati od bankite tuku spored kamatite {to gi obezbeduva Agencijata za obnova i razvoj. Nie ne sme stransko telo, nie sme vladina agencija i nie na{ite razliki i problemi so Vladata }e gi re{ime. Dokolku toa ne bide mo`no so ovaa Vlada, toga{ jas moram da soop{tam jasno i glasno deka idniot pretsedatel nema da go suspendira op{tiot interes na RM za nekakov me|upartiski dogovor, podvle~e Tupurkovski. Vo vrska so najvisokiot zakonski akt vo dr`avata, toj re~e deka za badijala go napa|aat deka go napadnal Ustavot i deka baral novi prava. Ne baram ni{to za sebe, baram samo da se po~ituvaat site zakoni i pravnata dr`ava i nikomu da ne mu padne na pamet da gi naru{uva pravata na gra|anite, a site zaedno bez raspravii da gi realizirame programite koi }e ovozmo`at prosperitet na dr`avata, istakna liderot na DA. Vo ramkite na posetata na Sveti Nikole Tupurkovski ja poseti tekstilnata industrija Sniteks vo Sveti Nikole, vo koja treba da se vrabotat okolu 600 ste~ajni rabotnici i potpi{a dogovor za investirawe na 350.000 germanski marki.
Na prisutnite vo prepolnetata sala na Domot na kulturata Aco [opov vo [tip, vidno vozbuden, Tupurkovski najnapred im se obrati so zborovite: Ubeden sum deka ako ve~erva vo [tip se odr`ea pretsedatelskite izbori, pretsedatelot na Makedonija }e be{e izbran, nasproti site opstrukcii {to od site strani mi gi pravea vo izminatite 10 meseci. Sega, koga 200-te milioni amerikanski dolari {to od po~etokot na godinata gi donesov vo Makedonija legnaa vo Narodnata i vo Stopanskata banka, Vladata i nejzinite ministri od partisko-politi~ki motivi, ne mi dozvoluvaat da upravuvam so raspredelbata na tie pari. Apsurdno e nekoj da go ko~i razvojot na ovaa zemja, da go ko~i restartiraweto na propadnatite stopanski organizmi, da se ko~i obezbeduvaweto ~ista voda za piewe, tamu kade {to e neophodna, da se ko~i izgradbata na slobodnata industriska zona vo Skopje.
Ovie izbori ne se partiski i ne treba da trpime partiski pritisok, prodol`i Tupurkovski. Pred vas ne se nitu partiite, nitu partiskite lideri. Pred vas se samo pretsedatelskite kandidati, pa neka ka`e sekoj od niv, {to samiot srabotil, {to pridonel za Makedonija, potencira{e toj. Mene, kako iden pretsedatel na Makedonija, nikoj ne mo`e da me upla{i, nitu Vladata, nitu nejziniot premier. Jas ne ka`uvam frazi, politi~ki govori. Jas energi~no rabotam i poka`uvam rezultati, za va{ata pokvalitetna idnina, za idninata na Makedonija, istakna lideort na DA.
Ve~erta vo [tip bea potpi{ani dogovori za koristewe na devizni kreditni sredstva, od parite {to gi obezbeduva Agencijata za razvoj so Evropa, vo sostav na Makpromet, na iznos od 51.000 marki, so Politeks za 150.000 marki, so Metalna za 140.000 marki, so Selena za 100.000 marki, so Todor Kolarov za 150.000 marki, so Astibo za 700.000 marki i so Melita-{{ed na iznos od 200.000 marki. Del od tie sredstva se obrtni, del se za osnovni sredstva, a vo eden slu~aj se za otkup na oriz. Vo seloto Selce dogovoreno e da se investira vo dovr{uvawe na izgradbata na vodovodot, a vo ostanatite sela }e bide kreditirana izgradba na sto~ni farmi za kravi, za sviwi, za tov na piliwa, na pogoni za proizvodstvo na mleko i mle~ni prerabotki, a vo naselbata Babi }e se investira vo dovr{uvawe na sportskata sala. Vo vrska so restartiraweto na Makedonka be{e najaveno doa|awe na ekspertska grupa od Germanija, koja treba da izraboti kvalitetna razvojna programa.

Q.Naskov
N.Nakova

Svojata prva dekada Makedonija ne ja iskoristi za vistinski demokratski razvoj. - Jas sum sosema podgotven da go dadam svojot pridones kone~no da pojdeme po pozitiven pat

Tetovo, Gostivar, 21 oktomvri Ova, me|u drugoto, go istakna pretsedatelskiot kandidat Vasil Tupurkovski na sino}e{niot predizboren miting vo Domot na kulturata vo Tetovo. Toj potoa prodol`i {to zna~i toa konkretno za Tetovo i okolinata. Potpi{ani se dogovori za kreditirawe na nekoi stopanski subjekti vo gradot i po{iroko. Na [IK Jelak od Agencijata za obnova i razvoj so potpis na Tupurkovski mu se dodeleni 350.000 dolari, na Industrijata Nasto za nova linija za majonez 150.000 dolari, na Unius-promet 300.000 dolari za nabavka na ma{inska oprema za kartonska ambala`a, dodeka na pretprijatieto Evrogranit od @elino 400.000 marki za za`ivuvawe na zatvoreniot rudnik. Osven toa }e se gradat sportski sali, vodovod vo Xep~i{te, Kamewane, }e se obezbedat kravi za Sini~ane, a Urvi~ }e se povrze so patnata mre`a.
Osvrnuvaj}i se na multietni~kiot `ivot vo Tetovo i okolinata, Tupurkovski me|u drugoto podvle~e. Nemojte lu|e da se karate i pcuete. Treba da se prifatime edni so drugi, a ne da se mrazime. Barajte podobri uslovi, obrazovanie, zabava, rabota, no ne mrazete se. Zaedni~kiot `ivot e prednost, a ne minus za Republika Makedonija i zatoa ne treba Makedonija da se svede na nieden primer od sosedstvoto, re~e Tupurkovski na mitingot vo Tetovo.
So zborovite deka uporno, bezrezervno i so beskrajna energija }e raboti na sozdavawe zaedni~ki `ivot vo dr`avata kako perspektiva na demokratska Makedonija, toj im se obrati i na gra|anite na Gostivar na sino}e{niot predizboren miting {to se odr`a vo Spomen domot na kulturata. Pretsedatelskite izbori, prodol`i Tupurkovski, ne se nitu partiski, nitu liderski, pa zatoa pretsedatelot treba da raboti so gra|anite, da go zbli`i narodot, a ne da go deli. Nema da se zadovolam samo so nekakov relativen mir, nitu pak so `ivot edni pokraj drugi.
Tupurkovski potoa istakna deka toj sekomu }e mu bide garancija za negovata ramnopravnost vo dr`avata, za elementarnite prava {to treba da gi u`iva i toa na najvisok stepen. Pri toa, nikoj ne smee da strada bidej}i e Makedonec, Albanec, ili Tur~in, nitu pak zatoa {to e pravoslaven, musliman, katolik, ili od druga veroispoved, tuku site vo Makedonija, na osnova na ednakvost, }e gradime op{testvo {to ima gra|anska logika.
Vo ova predizborno vreme, ne treba da se nametnuvaat ekstremni gledawa, potencira Tupurkovski, tuku pretsedatelskite kandidati treba da im re~at na gra|anite na Makedonija da se raboti, da se zbli`at, a ako ima problemi vedna{ da se re{avaat, posebno onie od me|uetni~ki plan, da ne dozvolime da se {irat i da predizvikaat kriza, da gradime zaedni{tvo, za{to samo taka }e gi nadmineme problemite i }e prestaneme da se delime. Spored Tupurkovski, decata treba da u~at na maj~in jazik bidej}i taka im e najlesno, a vo demokratska i tolerantna Makedonija treba da u~at na maj~in jazik, od osnovno do visoko obrazovanie. Toa nema da ja uni{ti Makedonija, toa naprotiv }e ja unapredi. Pretsedatelot treba da si ja zeme odgovornosta so tie {to ne ja razbiraat taa rabota, i so argumenti da doka`e deka Makedonija e evropska zemja, kade {to site se ~uvstvuvaat slobodni i ramnopravni.

I. Stojkoska
K.Kiproski

Pretsedatelot i gra|anite se najsilna asocijacija vo Makedonija, a izlezot od krizata e tokmu vo nivno obedinuvawe okolu op{tiot interes na dr`avata. - Politi~kite protivnici nitu sakame, nitu mo`eme da gi zadovolime, naprotiv va`ni se gra|anite
Prodol`uvaj}i ja svojata kampawa, ~ij tek go oceni kako izvonreden, naglasuvaj}i deka rabotite se menuvaat od den na den, pretsedatelskiot kandidat Vasil Tupurkovski v~era pred gra|anite na Radovi{ izjavi deka e ubeden oti vistinata e probiena vo tekot na poslednite 30 dena. Osvrnuvaj}i se na napadite vrz nego, toj re~e: prvo vikaa deka nema pari, sega koga vidoa deka parite gi imame, problemot e zo{to se delele i komu, a na kraj }e izleze ne{to drugo, oti politi~kite protivnici nitu mo`eme, nitu sakame da gi zadovolime. Sakame da gi zadovolime gra|anite, kompaniite, da zapo~ne ciklusot na obnova na makedonskata ekonomija.
Govorej}i natamu za pretstojnite reformi vo zemjata, toj gi informira{e gra|anite za po~etokot na rabotata na vladinata Komisija za reformi i za izneseniot koncept za reformite od strana na {efot na timot na Komisijata ante Markovi}. Pritoa, Tupurkovski posebno naglasi deka dva od punktovite koi Markovi} gi gleda kako sto`eri na idniot razvoj na Makedonija se vrzani za Tajvan - edniot, Tajvan so sevkupnata ekonomska i finansiska sila i drugiot - slobodnata zona Bunarxik kaj Skopje.
Vo ramkite na prestojot vo Radovi{, Tupurkovski potpi{a dogovori za restartirawe na proizvodstvoto so Dekorteks vo iznos od 350.000 germanski marki za osnovni sredstva i so Damjan-plast za 100.000 marki za surovini i 200.000 marki za osnovni sredstva, kako i dogovor za poddr{ka na proizvodstvoto so privatnoto pretprijatie Virxinija za 80.000 marki. Be{e najavena pomo{ za p~elarstvoto, obezbeduvawe 25.000 marki za lozovi sadnici, 50.000 za iljada prasiwa za individualnite farmi i 10.000 marki za semenski materijal, kako i mo`no iznao|awe na stranska banka koja so evtin kredit ve}e vo januari bi isplatila avans za otkup na tutunot.
Zboruvaj}i pred kru{ev~ani vo kongresnata sala vo hotelot Montana, Vasil Tupurkovski nabroja nekolku karakteristiki {to treba da gi poseduva pretsedatelot na Republika Makedonija: Za da vodi dr`ava, pretsedatelot mora da zastane zad site gra|ani bez isklu~ok, da poseduva hrabrost, treba da ima golemo iskustvo, da postignal ne{to vo `ivotot, treba da ima sopstvena profesionalna kariera, da se znae deka vo nekoja sfera napravil ne{to, ja pretstavil svojata zemja, se pretstavil sebesi..Jas sum ubeden, deka vo site ovie triesetina godini na mojata profesionalna kariera postognav mnogu za da znaete koj sum i {to sum. Energija ne mi nedostasuva, mi ja davate i vie i vi vetuvam }e ja spodelime i }e ja koncentrirame na problemite, }e vidite deka mo`eme zaedno da bideme klu~ni vo procesot na re{avawe, istakna toj.
Sekoga{ se po~nuva od malite raboti i malite mesta prodil`i Tupurkovski, so mali proizvodstva i mali investicii. Ovaa ne e nekoja ogromna dr`ava, naprotiv ovaa e edna od pomalite zemji vo svetot, i relativno brzo mo`eme da ja soedinime taa energija, za is~ekor vo 21 vek, vo prosperitetna ekonomija i podobrena socijalna situacija. Nie deneska go potpi{avme dogovorot za 120.000 marki za osnovni sredstva i 30.000 marki za obrtni sredstva, za Ornamenta potoa 200.000 marki za proizvodstvo vo Ilindenka, za Spirit 30.000 marki. Potpi{avme i dogovor so Metalium za metalna galanterija za 30.000 marki, za dogradba na sportskata sala 100.000 marki, za Bu~in 110.000 marki, za vodovod vo Kru{evo i @ito{e po 50.000 marki za infrastruktura. Nekoj mo`ebi }e re~e, toa se mali sredstva. Da, no sepak se golemi za na{ite gra|ani, re~e Tupurkovski.
Pretstavuvaj}i ja izbornata programa pred gra|anite na Demir Hisar Tupurkovski re~e deka pretsedatelot i gra|anite se najsilnata asocijacija vo Republika Makedonija i deka go gleda izlezot od krizata tokmu vo nivnoto soedinuvawe okoli op{tiot ineres na Republika Makedonija i vo zastanuvaweto na patot na poedine~nite partiski interesi, na korupcijata, na kriminalot. Zboruvaj}i za toa kako mo`e edno malo mesto kako Demir Hisar da se razviva, Tupurkovski re~e deka }e se investira vo razvojot na kravarstvoto i deka se odobreni 150 kravi za semejni farmi i 50 kravi za kooperativni farmi. ]e se izgradi sovremena mlekara so {to }e se garantira otkup na mlekoto. Potoa Tupurkovski najavi i izgradba na negovie partiski kandidati vo Demir Hisar. Osvrnuvaj}i se na napadite na negovite partiski kandidati Tupurkovski re~e, dosega velea deka laga bilo za parite, sega koga po~naa da se delat ne trebalo da se delat. ^udni kandidati koi sakaa da startuvam od nula, da nemam profesionalna kariera, da nemam prijateli vo stranstvo. Sre}ata na Makedonija ne e vo delbite. Sre}ata i stabilnosta na Makedonija se vo gra|anie i vo pretsedatelot {to demokratski }e si go izberat da gi vodi vo 21 vek.

L.Mn.-T.L. - P.B.

Tupurkovski istakna deka ne se pla{i od niedna rabota, deka }e se dogovara za sekoj problem, sekojdnevno }e kontaktira so gra|anite

Ohrid, Veles, Demir Kapija i Negotino 24 oktomvri
Liderot na DA Vasil Tupurkovski, sino}a odr`a predizboren sobir vo Domot na kulturata vo Ohrid, na koj na ohri|ani im ja objasni svojata programa koja ima namera da ja realizira, dokolku bide izbran za pretsedatel na dr`avata.
Na{ata kriza e dlaboka i na ekonomski i na socijalen plan, no bidete sigurni deka so programa mo`eme da izleze od ovie problemi. Taa programa ve}e se odviva pred va{ite o~i. Ne e pove}e sporno deka pari ima, zatoa {to nikoj pove}e toa ne go spori, deka se fantomski deka se nepostojni. Se me{aat politikanskite tezi so `ivotot, a toa e nedozvoleno vo edna demokratska zemja, {to e i signal deka doprva treba mnogu pove}e da ja razvivame demokratijata. Nam mora da ni bide jasno deka ova e izbor za pretsedatel, a ne za partii, deka e ova izbor za poedinec, ne za grupi, deka e ova izbor na ~ovek {to go prepoznava zaedno so svojot gra|anin op{tiot interes, a ne posebniot, ne kriminalniot, ne korumpiraniot. Ovde ima simbolika, bidej}i Makedonija kone~no mora da bide zemja na Evropa, istakna Tupurkovski.
Kandidatot za pretsedatel na Republika Makedonija Vasil Tupurkovski, vo petokot nave~er vo Veles, svojata programa ja pretstavi pred vele{ani koi bea prisutni vo salata na kinoto 11 Oktomvri. Vo negovoto obra}awe, Tupurkovski re~e deka ne se pla{i od niedna rabota, deka }e se dogovara za sekoj problem, sekojdnevno }e kontaktira, za{to samo gra|anite na Republika Makedonija go izbiraat pretsedatelot.
Vo vrska so re{avaweto na problemot so vodosnabduvaweto za {to kaj vele{ani vladee{e mo{ne golemo interesirawe, Tupurkovski posebno naglasi deka dogradbata na hidrosistemot Lisi~e, od kade vele{ani treba trajno da se snabduvaat so kvalitetna voda vo narednite 50-tina godini, }e bide re{en za edna godina. Zgora na toa }e se prezemat pove}e investicioni aktivnosti i za otstranuvawe na otpadnite vodi koi go zagaduvaat Vardar. Na ovoj plan ve}e e potpi{an preddogovor so svetski poznatata firma Vivendi. Sredstvata vo vrednost od 50 milioni marki {to ovaa firma }e gi vlo`i za izgradba, odnosno dogradba na HS Lisi~e, eden od najzna~ajnite vodostopanski objekti vo Republikata, se sigurni, zatoa ponudite na stranskite investitori ne smeeme pove}e da gi otfrlame kako {to toa be{e so germanskata firma Audi. Taa {ansa ja uni{tivme so birokratija ili od zloupotreba ili od korumpiranost.
Pretsedatelskiot kandidat Vasil Tupurkovski za vreme na posetata vo Veles vo Fabrikata za porcelan potpi{a dogovor za kreditna linija vredna 470.000 marki za reaktivirawe na pogonot za proizvodstvo na yidni plo~ki i za obrtni sredstva. I ovie pari, kako {to re~e }e bidat dobieni od stranska firma.
Ovoj den e eden od najubavite denovi vo mojot `ivot. Denes vo makedonskata ekonomija vnesovme novi 20 milioni i 700 iljadi germanski marki. No, koga vidoa deka parite se tuka, sega ve}e ne go postavuvaat pra{aweto za parite tuku dali sum smeel da gi dadam. Ne se samo 200 milioni dolari vneseni vo Makedonija, sega se 210 milioni. Vo FAS 11 Oktomvri 1.200 lu|e rabotat po ~etiri godini, a }e se vrabotat i novi. Za{to pred nas e nara~kata na pove}e od 1.100 avtobusi, taka govore{e Vasil Tupurkovski na zav~era{nata sredba so negotinci i demirkapijci.
Tupurkovski re~e deka otsekoga{ se pla{el deka vistinata doa|a bavno, iako neizbe`no doa|a. Denes mi e jasno deka vistinata e stignata vo Makedonija i taa }e gi odlu~i ovie izbori, re~e toj. Pritoa naglasi deka gra|anite ne sakaat pove}e da `iveat vo ekonomska i socijalna kriza. Spored nego, na Makedonija i treba aktiven pretsedatel, zatoa, koga toj }e bide pretsedatel, kako {to re~e samiot, }e rabotam so gra|anite i dewe i no}e. Ne ni treba pretsedatel za visoka politika.
Toj najavi deka na 11 noemvri kone~no }e se vidat rezultatite od pregovorite so najgolemata svetska kompanija za vodosnabduvawe Vivendi pokraj skopskiot vodovod i kanalizacija, vele{koto Lisi~e, Zletovica vo isto~na, Makedonija vo investicioniot ciklus na Vivendi da vleze i sistemot Do{nica, so {to za negotin~ani i demirkapijci }e dojde ~ista voda za piewe, voda za navodnuvawe na okolu 3.500 hektari, a }e se re{i problemot so vodosnabduvawe na Kavadarci i Rosoman i na Konopi{te.

D.^.-P.T.-S.D.

Ovie izbori }e gi uverat gra|anite deka toa ne mora da bide patot {to go zapoznavme vo izminatite {est godini, koga pravnata dr`ava se uzurpira{e nitu, pak, patot od minatava godina, koga se obidovme da deradikalizirame dve od najnacionalnite partii, vo {to ne postignavme celosen uspeh
Zav~era pretsedatelskiot kandidat Vasil Tupurkovski go po~na fini{ot na predizbornata kampawa vo glavniot grad, so pove}e sredbi so gra|anite od op{tinite Karpo{ i Centar, a ve~erta im se obrati na skopjani vo tri navrati - vo Dramskiot teatar, vo Teatarot na narodnostite i vo kinoto Centar. Osvrnuvaj}i se na programite za koi koalicijata zboruva{e za vreme na parlamentarnite izbori, naglasuvaj}i deka eti~kiot moment dali gi ispolnil rabotite {to gi ka`al, mu bil najgolema dilema pri donesuvaweto odluka za kandidirawe, Tupurkovski u{te edna{ go istakna vleguvaweto na okolu 220-230 milioni dolari vo Republika Makedonija. Ako se stavi toa na ritam od ~etiri godini, se dobiva milijardata, re~e toj, dodavaj}i deka taa ne e izmislena, tuku deka e proekcija na edna razvojna programa, za koja toj e ubeden i deka }e bide natrflena dokolku se najdat sili da se zastane zad taa programa, a ne zad politikantski igri i manipulacii koi treba da obezbedat vlast i pozicii za vlast za da prodol`i temninata koja ja nosi korupcijata.
Tupurkovski, pritoa, so sreiozno negoduvawe gi otfrli kvalifikaciite deka vr{i politi~ki manipulacii i politi~ki marketing za vreme na izborite. Komentarite na oddelni ministri od Vladata i nekoi polti~ki faktori, spored nego, se zloupotreba na vistinata i na politi~kiot proces vo momentot na izborite. Ja razbiram kontroverznosta na faktot deka steknuvate prednosti koga go otvorate investicioniot ciklus za vreme na kampawata, re~e toj, i koga nikoj drug od kandidatite toa ne mo`e da go stori, no me|u kandidatite ima i takvi koi ne bi trebalo da se nadevaat deka amnestijata }e gi stigne samo edna godina po {este godini od nivnoto sopstveno politi~ko vladeewe.
Prenesuvaj}i go negovoto sogleduvawe deka vo Makedonija stanuvaat s¢ pomnogubrojni onie koi gi otfrluvaat tezite za delbite vo zemjata, Tupurkovski re~e deka ovie pretsedatelski izbori }e se odrazat na politi~kite opredelbi na gra|anite kon gra|anskata ideja, kon idejata na Demokratskata alternativa. Ovie izbori }e gi uverat gra|anite deka vo Republika Makedonija e vozmo`en i nekoj tret pat - deka toa ne mora da bide patot {to go zapoznavme vo izminatite {est godini, koga pravnata dr`ava se uzurpira{e, a reformite zaprea, ne mora da bide ni vtoriot pat od minatava godina, koga se obidovme da konsolidirame i da deradikalizirame dve od najnacionalnite partii vo Makedonija, no ne postignavme celosen uspeh, re~e toj, poso~uvaj}i deka tretiot pat vo prviot moment e edna silna grupacija me|u gra|anite i pretsedatelot. Pritoa, toj naglasi deka ~ovek mora da se opredeli dali im veruva na gra|anite ili samo ja bara pretsedatelskata funkcija zaradi nekoja svoja cel, a mene nikakva cel ne mi treba, re~e Tupurkovski.
Pri negovoto obra}awe do gra|anite vo Teatarot na nrodnostite, liderot na DA posebno ja fokusira{e porakata za nepostoewe na nikavi delbi. Samo so visok stepen na tolerancija mo`eme da gi otvorime egzistencijalnite pra{awa i zaedno, so um, so mudrost, so hrabrost }e poka`eme deka toa ne mo`e da se stori nitu so dilema, nitu so integracija so sila, tuku so me|usebno po~ituvawe, a tonot na taa promena }e go dade Vasil Tupurkovski, re~e toj. Dodavaj}i deka sekomu }e mu go priznae pravoto na obrazovanie vo site stepeni na maj~in jazik, toj re~e deka ne mo`e da se dozvoli samo formalno da vlezeme vo 21 vek tuku deka toj vlez mora da bide su{tinski na site nivo, naglasuvaj}i deka sekoj gra|anin na Makedonija e dovolno razumen za da gi sfati vakvite realnosti.

L. Mn.

Naglasuvaj}i deka nema drugi ambicii i ideali osven da bide pretsedatel na site gra|ani, Tupurkovski pobara nametnuvawe na logikata na konstruktivni re{enija, a ne na delbi i kavgi.- Va`en mi e sekoj glas, bez ogled na toa od kogo e
Vo dvaesetina dena ja svrtevme situacijata, gi pobedivme lagite, go otvorivme investicioniot ciklus i vo poslednive ~etiri-pet dena ni ostanuva seto ova da go konsolidirame, da bide jasno deka imame realni perspektivi, no najva`no od s¢ e deka seto ova mo`eme zaedno da go izvedeme, im pora~a zav~era pretsedatelskiot kandidat Vasil Tupurkovski na gra|anite na skopskata Op{tina Kisela Voda na sredbata vo hotelot Pelagonija. Naglasuvaj}i deka nema drugi ambicii i ideali osven da bide pretsedatel na site gra|ani, Tupurkovski pobara nametnuvawe na logikata na konstruktivni re{enija, na me|usebno po~ituvawe, a ne na delba i kavgi. Toj re~e deka pretsedatelot i gra|anite }e gi re{at problemite i go izrazi ubeduvaweto deka vo prvite pet godini od 21. vek, vo koi {to }e te~e pretsedatelskiot mandat, }e mo`e da se razgovara za sosema drugi sostojbi vo Makedonija - kako kon Evropskata unija na konkreten na~in, kako na Balkanot i vo odnosite so sosedite bez istoriski predrasudi i bez delbi doma. Pritoa toj najavi novo obrazovanie, nova zdravstvena strategija, vra}awe na dolgot kon penzionerite, zgolemuvawe na najniskite penzii.
Za site ovie raboti, smeta Tupurkovski, pretsedatelot so svojata inicijativa i so ogromniot politi~ki mandat mora sekojdnevno da vr{i pozitiven pritisok vrz Vladata, parlamentot i drugite organi na vlasta, a toa istovremeno da ne zna~i nivna suspenzija. Mo`e toa da se napravi ako nema pre~ki, ako ne go politizirame ekonomskiot razvoj, ako sfatime deka izborite i politikata ne se `ivotot, tuku deka `ivotot e vo razvojot, vo novi realni perspektivi i vo idninata na mladite, za koja s¢ }e storam povtorno da ja ima vo Makedonija, re~e toj. Vo toj kontekst Tupurkovski istakna deka vo Op{tina Kisela Voda na fabrikata Rade Kon~ar se dadeni 470 iljadi marki za obrtni sredstva, so koi se realizira dogovorot so [vedska vreden 18 milioni marki i se vrabotuvaat 20 mladi lu|e.
Na sredbata so gra|anite na Op{tina ^air Tupurkovski potencira{e deka, za razlika od drugite kandidati za pretsedatel, koi najavuvaat deka se otka`uvaat od glasovite na nekoi gra|ani, nemu mu e va`en sekoj glas, bez ogled na toa od kogo e. Zboruvaj}i za odnosite vo sferata na obrazovanieto, toj go povtori negoviot stav deka site gra|ani na Republika Makedonija treba da u~at na nivniot maj~in jazik, bidej}i, spored nego, vo edna zemja na slobodni gra|ani, na maj~in jazik treba da se obrazuvaat site i toa vo site stepeni, po~nuvaj}i od osnovnoto do visokoto obrazovanie. Kone~no, baraj}i poddr{ka od gra|anite za pobeda na pretsedatelskite izbori, Tupurkovski re~e deka taa pobeda }e bide voved vo tretata linija za Republika Makedonija, vo tretata logika, bidej}i se znae {to be{e dosega, se znae deka i godinava nemame dovolno uspesi.

L. Mn.

Bitola, Resen, 27 oktomvri
- Vo sekoj grad vo Makedonija ima {to da se re~e, {to da se napravi i vrz {to da se `ali, a Bitola voop{to ne e isklu~ok od toa. Zatoa nie mora da pronajdeme mo`nosti za zdrava ekonomska osnova i da otvorime realni perspektivi za site, posebno za mladite, re~e sino}a na promotivniot nastap vo Bitola Vasil Tupurkovski, dodavaj}i deka pretsedatelskta trka go izvadi na videlina faktot deka zaradi politi~kite interesi se zaboravaat i zapostavuvaat op{tite interesi na zemjava.
- Vo Bitola prvpat ka`uvam deka postojat opasnosti od neregularnost na izborite, bidej}i se saka da se nametne edno od dvete {tetni re{enija za Makedonija - spored prvata koncepcija, narodot treba da prifati deka {este godini na SDSM bile i pominale, pa mo`e da gi zaboravi, i sega liderot i kandidatot na taa partija mo`at da mu dr`at predavawa, nebare ne se tie {to ja upropastile zemjata. Vtorata koncepcija, pak, vodi kon tvrda politi~ko-partiska linija, pri {to se saka premier od edna politi~ka partija po sekoja cena, i pretsedatel od istata politi~ka partija, po sekoja cena, dodeka op{tite interesi se zaboravaat, re~e Tupurkovski, naglasuvaj}i deka toj nema ambicii da vodi li~na vojna koga e vo pra{awe Republika Makedonija, tuku bara za s¢ da se razgovara vo mir za da mo`e da se definiraat op{tite interesi na zemjava. Vo toj kontekst toj gi naredi i problemite na iljadnicite gra|ani ograbeni vo aferata TAT, no i nekolkute iljadi vraboteni vo Frinko, za {to re~e deka mora da ima re{enija - Zakonot za TAT }e se proturka i pred Vladata, i pred Parlamentot, a za Frinko, duri i ako vleze vo vtoriot izboren krug, Tupurkovski ve}e dogovoril i li~no da patuva vo Istanbul, na razgovori so strate{kiot partner {to e na vidokot.
Zboruvaj}i za nadvore{nata politika, {to toj bi ja prote`iral vo slu~aj da bide izbran za pretsedatel na Republika Makedonija, Vasil Tupurkovski re~e:
- Jas }e rabotam na mnogu konkreten na~in - kako pretsedatel na Republika Makedonija, prvo }e ja otvoram granicata kon sosedna Grcija, }e ja napravam evropska granica, a vtoro, }e go re{am i pra{aweto so imotite na na{ite gra|ani vo taa zemja. Ova ne e antigr~ka poraka, za{to sekoga{ sum zboruval za dobri odnosi so Grcija. No, problemite na na{ite gra|ani se prioritetni i mora da se re{avaat, bidej}i tie prava sega se i op{ta, evropska tendencija, fini{ira{e Vasil Tupurkovski vo Bitola.
Tupurkovski, na krajot, gi soop{ti i invsticiite vo resenskoto stopanstvo: 400.000 marki za rekonstrukcija na proizvodstvenata linija za grade`ni materijali vo AD Sloga, 200.000 marki za nabavka na nova oprema za konditorski proizvodi vo AD Agroplod, 300.000 marki za oprema i za obrtni sredstva vo Mak-tutun, 20.000 marki za privatnoto pretprijatie na Ilija Ivanovski od Resen, 25.000 marki za oprema za analiza na po~vata i vodata na Biolo{kata laboratorija, 10.000 marki za dovr{uvawe na vodovodot vo seloto Drmeni, 5.000 marki za dovr{uvawe na u~ili{teto vo Pokrvenik, 5.000 marki za popravka na selskiot most vo Stewe i 10.000 marki za kambanarijata na crkvata Sv. \orgi vo Resen.

G. Karevski
G. Grozdanovski

Prvata proizvede degradacija na makedonskoto op{testvo, a vtorata silno partisko `iveewe. - Povik do gra|anite da im stavat kraj na vakvite, spored nego, katastrofalni nenarodni odnesuvawa
Pred okolu desetina iljadi skopjani i gra|ani od drugite gradovi na dr`avata, pretsedatelskiot kandidat Vasil Tupurkovski zav~era na plo{tadot Makedonija vo glavniot grad, go odr`a centralniot miting pred odr`uvaweto na izborite na 31 oktomvri, od koj ja ponudi, spored nego, tretata opcija za Makedonija kako mo}no,{iroko dvi`ewe, odnosno koalicija me|u gra|anite i pretsedatelot Vasil Tupurkovski. Obrazlo`uvaj}i gi sodr`inite na taa opcija kako pat na harmoni~en razvoj, na izlez od krizata, na novi reformi, kon balkanska regionalna i evropska dimenzija, toj naglasi deka takviot pat, {to vodi kon stabilnost, se sprotivstavuva na nestabilnosta na drugite dve opcii {to gra|anite gi zapoznaa vo izminative desetina godini.
Prvata opcija ja vidovte od 1992 do 1998 godina i taa proizvede degradacija na makedonskoto op{testvo, na makedonskata ekonomija, na kvalitetot na `ivotot, proizvede korupcija, oktopodi i ni ja odzede nade`ta deka Makedonija mo`e da se razviva kako demokratska zemja, re~e Tupurkovski i go postavi moralnoto pra{awe dali taa opcija treba da dobie doverba na ovie izbori, seedno {to, kako {to re~e, imaat legitimno pravo da se pojavat i da se testiraat pred gra|anite. Vtorata opcija od izminatava godina toj ja okarakterizira kako opcija na silno partisko `iveewe, opcija na eden tandem koj treba me|u premierot i Vladata, od edna strana i pretsedatelot, od druga, da nametne politi~ka logika na partiski pritisok.
Otfrlaj}i gi i dvete videni opcii, Tupurkovski re~e deka na Makedonija £ trebaat realni perspektivi vo prvite godini od 21. vek, {to se sovpa|aat so mandatot na noviot pretsedatel, i dodade deka zemjata ne mo`e da izdr`i u{te deset godini suspendirani generaciski soni{ta i opa|awe na kvalitetot na `ivotot, osobeno sega koga imame programa, zapo~na investicioniot ciklus, imame seriozni strategiski investitori, mo`ni direktni investicii. Pritoa toj pobara od gra|anite, sega, koga, kako {to re~e, gi oslobodile emociite i po~nale da ka`uvaat za problemite, da ne dozvolat da se zakopa nade`ta i da padnat na ispitot na pragot od noviot vek.
Vistinata, za ogromno no fantasti~no ~udo se probi za vreme na ovaa kampawa,re~e toj, iako treba{e da se krie so godini od gra|anite, za da se ubedat deka nema drugi opcii osven strogo partiskite, osven strogo nacionalnite, osven tie {to se vme{ani vo korupcija i vo kra`ba na nacionalnoto bogatstvo. Ne go prifa}ame toa, gra|anite }e im stavat kraj na vakvite katastrofalni, nenarodni odnesuvawa i }e ja povedeme inicijativa da se izleze niz razvoj, niz sanirawe na te{kata socijalna sostojba, niz gri`a za sekogo posebno, bez nikakov isklu~ok, bez nikakva diskriminacija.
Na krajot, zablagodaruvaj}i im se na site onie koi mu izrazuvaat poddr{ka, Tupurkovski pobara regularni izbori kako izraz na na{iot demokratski is~ekor vo vo 21. vek, a na politi~kite konkurenti im pora~a da rabotat za Makedonija, zatoa {to, kako {to re~e, nagradata e ogromna - no toa ne e pretsedalskoto mesto, tuku razvojot, perspektivite i podobriot `ivot za site vo Makedonija.
Pred obra}aweto na Tupurkovski, pred nasobranite gra|ani nastapija pove}e poznati imiwa od makedonskata muzi~ka scena, me|u koi, Maja Vuki~evi}, Tijana, Rebeka, Risto Samarxiev, grupata Magija, Esma Rexepova i drugi, a potoa po priredeniot ognomet, gra|anite imaa mo`nost , me|u drugite, da gi slu{nat i Maja Oxaklievska i Dado Topi}.

Ne se boram za funkcija, sakam da gi re{avame problemite zaedno, da odime napred so zdravstvoto, obrazovanieto i so gri`ata za starite. Treba da sfatime deka samo so edinstvo mo`eme da izlezeme od krizata i zatoa ve povikuvam vo demokratska Makedonija, bez strav, za{to ova ne se partiski, ova se pretsedatelski izbori. Vo na{ite razliki ima golemo bogatstvo i ne gledam zo{to i nie vo Makedonija da ne se organizirame taka kako zapadnite zemji, bez diskriminacija na koja bilo osnova°. So ovie zborovi im se obrati zav~era pretsedatelskiot kandidat Vasil Tupurkovski na gra|anite od naselbata Avtokomanda.
Problem broj eden e nevrabotenosta, no i toa }e go re{ime so noviot investicionen ciklus, re~e pred `itelite na Avtokomanda, Tupurkovski, a kako konkreten primer za ~ekor napred gi poso~i pozitivnite promeni vo fabrikite 11 Oktomvri° i Rade Kon~ar°. Jas }e vodam mudro, odva`no i bez strav. Nekoga{ }e pogre{am, no znam deka vie koi }e me izberete za pretsedatel, }e mi gi prostite tie sitni gre{ki i problemite }e prodol`ime da gi re{avame site zaedno°, istakna Tupurkovski. Edinstvena sre}a za pretsedatelot e ~a{a voda, ni{to drugo ne mi treba, }e vi slu`am samo kako sluga za re{avawe na problemite. Kabinetot na pretsedatelot od Parlamentot na Republika Makedinija se seli vo Makedonija, sekade kade {to ima problem {to treba da se re{i. Zatoa otfrlete gi pritisocite {to gi vr{at vrz vas i glasajte za li~nost koja }e vi go napravi `ivotot podobar, koja }e se pogri`i za podobar standard. Znam deka nema da se dvoumite koja e taa li~nost i }e mi gi dadete glasovite mene°, be{e siguren Tupurkovski vo nastapot pred gra|anite. Znam deka }e uspeeme, dodade toj, znam deka nade`ta vo Republika Makedonija ra|a ogromna energija, {to e pozitivna i ja potisnuva negativnata. Nema da dozvolime da se zakopa nade`ta u{te edna{ kako pred deset godini, a jas kako pretsedatel }e se zalagam za kulturno izdigawe i emancipacija vo cel svet, im veti Tupurkovski na gra|anite i dodade Gord sum {to sum Makedonec i nikoj nema pravo toa da mi go ospori. Makedonija e tvrd orev i ne mo`e nikoj da go iskr{i°.
Za mene najva`ni se mladite i decata i kako pretsedatel }e vlo`am mnogu vo sportot, a konkretno ovde kaj vas vo Avtokomanda }e napravam sportski centar sli~en na onoj vo Saraj, im veti Tupurkovski na `itelite na ovaa naselba i dodade deka edinstveno {to saka da napravi e da se ostvari sonot za stabilna i gra|anski orientirana Makedonija.
Zav~era Tupurkovski ima{e sredba i so gra|anite od Op{tina [uto Orizari, a vo tekot na v~era{niot, posleden den od predizbornata kampawa, se sretna so `itelite na op{tinite \or~e Petrov i Saraj.

M.DANKOVI]